Konec ekvadorskega gostoljubja za Juliana Assangea

Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange lahko že v kratkem ostane brez političnega zatočišča na ekvadorskem veleposlaništvu, izhaja iz poročila, ki ga je prvi objavil The Intercept. 

Te dni se v Londonu mudi ekvadorski predsednik Lenin Moreno. Uradno kot govorec na svetovnem vrhu invalidov, saj je tudi sam od roparskega napada leta 1998 na vozičku, neuradno pa je glavni namen njegove poti povezan z Assangeom. Moreno naj bi se srečal z britanskimi političnimi predstavniki in z njimi dokončno dogovoril sporazum, s katerim bi Assangeu po šestih letih odrekel mednarodno zaščito. V tem primeru bi ga izgnali z veleposlaništva, čemur bi sledila njegova aretacija.

Za The Intercept je informacijo potrdil vir blizu ekvadorskega zunanjega ministrstva in predsednikovega urada, ki pa ni želel biti imenovan. Po njegovih podatkih naj bi Ekvador Assangea britanskim oblastem predal v naslednjih tednih, morda že v naslednjem.

Po šestih letih konec ekvadorske zaščite

Assange se je na ekvadorsko veleposlaništvo zatekel leta 2012, ko je britansko sodišče odobrilo njegovo izročitev Švedski, kjer so mu očitali spolno nadlegovanje in posilstvo. Sam je očitke na svoj račun zavračal kot politično motivirane zaradi tajnih vojaških in diplomatskih dokumentov ZDA, ki jih je WikiLeaks objavil leta 2010. Švedska je lani opustila preiskavo proti Assangu, vendar pa britanski zaporni nalog zanj ostaja v veljavi zaradi kršitev pogojnega izpusta, kar pomeni, da ga lahko britanska policija aretira takoj, ko stopi iz veleposlaništva.

Vprašanje, ki se postavlja, je, ali ga bodo Britanci izročili ZDA. Moreno bi lahko izpogajal zavezo, da tega ne storijo, a je po pričakovanju analitikov ne bo. Tu izpostavljajo oceno njegovega predhodnika Rafaela Correa, da se pod Morenovim vodstvom Ekvador spet uklanja zahodnim silam.

Kakšne poteze pa lahko pričakujemo od Washingtona? Nekaj je jasno, Assange si nikakor ne more želeti izročitve Združenim državam pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko je Obamova administracija prišla do zaključka, da ne more preganjati Assangea in WikiLeaksa zaradi objave zaupnih dokumentov, ne da bi preganjala tudi medijske hiše, kot sta New York Times in Guardian, Trumpova teh skrbi nima. Državni sekretar Mike Pompeo je aprila lani – takrat še kot vodja CIA – WikiLeaks označil za "nevladno sovražno obveščevalno službo, ki jo pogosto podpirajo državni akterji, kot je Rusija", in Assangeu sporočil, naj ne računa na to, da se bo lahko skliceval na prvi amandma, ki zagotavlja svobodo govora.

Že nekaj mesecev povsem odrezan od sveta

Ekvador je sicer pred nekaj meseci Assangeu prekinil internetno povezavo in ga tako povsem izoliral od zunanjega sveta. Kazen ga je doletela, ker je prelomil obljubo, da se ne bo vmešaval v zadeve drugih držav, medtem ko biva na ekvadorskem veleposlaništvu. V tvitu je namreč podvomil v britansko odločitev, da krivdo za napad z živčnim strupom na bivšega ruskega dvojnega vohuna Sergeja Skripala pripiše Rusiji. Moreno bo po Londonu obiskal še Madrid in tudi tam gasil jezo zaradi Assangeovih komentarjev. V njih se je namreč postavil na stran katalonskih prizadevanj za samostojnost in oblasti v Madridu obtožil kršenja človekovih pravic.