Plaže 'posejali' z ležalniki in senčniki, za brisače pa ni več prostora

Med aktualnimi "žarišči plažne vojne" je hrvaška Opatija, piše DW. Stvari so šle tako daleč, da naj bi jih zdaj rešili z zakonodajo po kateri naj bi zapovedali, da mora 30 odstotkov plaže ostati "svobodne". Vendar pa niti to ne bi rešilo težav, so prepričani aktivisti.

Kot primer navajajo legendarno opatijsko plažo Lido, ki naj bi bila po prenovi "plaža iz sanj" - sodobno opremljena in razkošna. Kako tudi ne bi bila, ko pa je koncesionar vanjo vložil okoli 4 milijone evrov, po končani obnovi pa ocenil, da "je stari dami vdahnil novo življenje".

A tri leta kasneje domačini ne skrivajo razočaranja nad razvojem dogodkov. Do te mere, da jih nekaj deset celo protestira proti novi ureditvi. Trdijo, da na plaži ni več prostora niti zanje, ki so domačini. Pravijo, da razumejo, da želi koncesionar povrniti svoj finančni vložek, se pa sprašujejo, ali je tistim, ki dovolijo takšne projekte, jasno, kaj to pomeni za lokalno skupnost.

Domačin Saša Alobić, ki je po poročanju DW na Facebooku objavil podobo plaže Lido pred in po prihodu koncesionarja, pravi, da je bila to nekoč obljudena, živahna plaža, zdaj pa propada. Za vse skupaj krivi privatizcijo plaže: "Ljudje tja več ne hodijo, da bi se kopali. Posledice so prav takšne kot bi lep vrt prelili z betonom. Simbol Lida je bila skakalnica v vodo, pa so jo porušili. In daleč od tega, da bi bilo 30 odstotkov plaže proste za ljudi, ki želijo samo razgrniti brisačo."

Boj koncesionarjev in "kopalcev z brisačami" je sicer še kako pereč vzdolž celotnega Jadrana - od Istre do Dubrovnika. Da so jim koncesionarji prevzeli plaže, se domačini pritožujejo tudi v Črni Gori in Grčiji, kjer niso navdušeni niti turisti, ki menijo, da so na določenih plažah razvrščeni kot "sardine v konzervi", podobne pritožbe je mogoče najti tudi med kopalci v Španiji in na Portugalskem.

Pri sosedih torej upajo, da bodo zaplete rešili z zakonodajo, ki pa je že tarča kritik. Čeprav mnogi pozdravljajo dejstvo, da bi bila v podeljevanje koncesij bolj vključena tudi lokalna skupnost, velik vir nezadovoljstva ostaja dejstvo, da bodo koncesije še naprej, kljub določilu o 30-odstotkih proste plaže, omejevale povsem svoboden dostop do morja. Pravzaprav naj bi imeli koncesionarji možnost, da na 70-odstotkih dostop vsem, ki niso njihovi gostje, kar prepovejo.

Na grozo vseh zasebnikov, ki ob obali oddajajo apartmaje. Ti pravijo, da postaja vse večja težava vprašanje, kje naj se njihovi gostje kopajo, če želijo to početi zastonj.

Ob vprašanju, kaj "masovna komercializacija" pomeni z gospodarskega vidika, pa se je pri sosedih razplamtelo tudi povsem osnovno vprašanje, čigava "last" sta morje in plaža. Medtem ko (lokalni) politiki pogosto govorijo o tem, da gre za javno dobro, je v praksi pogosto očitno, da gre za "novodobno kokoš, ki nese zlata jajca", ocenjujejo domačini. S tem pa se je seveda pojavila nepregledna množica interesov - tako zasebnih kot javnih in državnih. Kratko pa so vsaj zaenkrat potegnili domačini in kopalci z bolj plitvim žepom.