Norveška diplomacija je leta 1993 odločilno prispevala k nastanku sporazuma iz Osla, prvega mirovnega dogovora med Izraelci in Palestinci, ki ga je podpisal takratni izraelski premier Jicak Rabin. Dve leti kasneje je to plačal z življenjem: v Tel Avivu ga je ustrelil židovski skrajnež. Od takrat je mirovni proces doživel več temnih kot svetlih trenutkov.
Prav to bo najtežje: palestinski predsednik Arafat je sicer pripravljen skleniti dokončen mir z Izraelci najkasneje do septembra prihodnje leto, vendar se bo moral s sedanjim izraelskim premierom Barakom pogajati tudi o tako zapletenih vprašanjih, kot je usoda Jeruzalema in židovskih naselij na palestinskem ozemlju. Nekateri dvomijo, da bo časa dovolj.
Vrhunsko srečanje v Oslu je bilo torej namenjeno bolj krepitvi zaupanja med Arafatom in Barakom, pa tudi promociji ameriškega predsednika, ki bi svoj iztekajoči se mandat z veseljem okronal z zgodovinskim sporazumom na Bližnjem vzhodu.
Popoldne pa sta se sestala ameriški predsednik in ruski premier Vladimir Putin. Glavna tema pogovorov je bila kriza v Čečeniji, pri čemer je Clinton izrazil globoko zaskrbljenost Washingtona in pozval Moskvo, naj izbere pot dialoga za reševanje krize. Putin se je sestal še z Arafatom in Barakom.
