Deklaracija ne prinaša bistvenih konkretnih ukrepov, ker so morale ZDA popustiti pri dveh zahtevah - da bi državam, kjer vlada korupcija, prepovedali sodelovanje na prihodnjih vrhunskih srečanjih in da bi januar 2005 določili kot datum do katerega morajo skleniti sporazum o prosti trgovini Amerik (FTAA). Deklaracija datuma ne omenja, vendar pa je Bela hiša kljub temu razglasila svojo zmago in na svoji spletni strani med uspehe vrha naštela tudi konec pogajanj o FTAA do januarja 2005. Popustiti je morala tudi Venezuela, ki je zahtevala dogovor o ustanovitvi posebnega humanitarnega sklada, vendar deklaracija pravi le, da bodo o tem razmišljali še naprej.
Vrhunsko srečanje Organizacije ameriških držav (OAS), to je vseh 34 ameriških držav razen Kube, je potekalo ob sedaj že kar rednih protiameriških protestih. Ameriški predsednik je sicer na vrhu razveselil Kanado in novemu premierju Paulu Martinu obljubil, da bodo lahko kanadska podjetja sodelovala v drugem krogu delitve ameriških proračunskih sredstev podjetjem na natečaju za projekte pri obnovi Iraka. V tem drugem krogu naj bi razdelili okrog 4,5 milijarde dolarjev. Bush je razveselil tudi gostitelja srečanja, mehiškega predsednika Vicenteja Foxa z napovedjo sprememb imigracijske zakonodaje. Bush je še pred prihodom v Mehiko predlagal, da bi nezakonitim priseljencem, od katerih je največ Mehičanov, podelili triletni status začasnih delavcev, z možnostjo podaljšanja.
Malce manj zadovoljen z Bushem je bil predsednik Venezuele Hugo Chavez, ki je kritiziral ameriško vpletanje v notranje zadeve njegove države in obtožil Washington, da podpira prizadevanja za njegovo odstavitev. Chavez prav tako ni uspel prodreti s predlogom o ustanovitvi humanitarnega sklada, ki bi pomagal ameriškim državam v primeru naravnih nesreč ali finančnih kriz. Chavez je na koncu le podpisal sklepno deklaracijo, vendar s pridržkom glede točke, ki govori o dokončanju pogajanj o ustanovitvi FTAA, ker meni, da vse poteka pod pritiskom in politično ter gospodarsko filozofijo ZDA. Ostale države so podprle del deklaracije, ki govori o tem, da bodo glede FTAA sledili ustaljenemu urniku, kar je Bela hiša razložila, kot da so se vsi strinjali, da se morajo pogajanja, ki so novembra v Miamiju doživela udarec, končati do januarja 2005. Latinskoameriške države v zadnjem času nekako ne jemljejo ameriškega vodstva kot nekaj samoumevnega in prihajajo na dan tudi s svojimi predlogi ter stališči.
Washington je dosegel, da je sklepna deklaracija vsebovala zavezo o zanikanju zatočišča državnim uradnikom in politikom obtoženim korupcije, da bodo zniževali stroške odpiranja novih podjetij in v skladu s tem podprli prizadevanja Medameriške razvojne banke, da do leta 2007 potroji zneske za posojila majhnim in srednjim podjetjem. Deklaracija tudi izraža zavezo podpisnikov za utrjevanje lastninskih pravic, promocijo preglednosti vladanja, gospodarske rasti, utrjevanje demokracije, decentralizacijo in modernizacijo javne uprave, izboljšanja ozračja za investicije in potrjuje "konsenz iz Monterreyja", ko so udeleženci na mednarodni konferenci o razvojnem financiranju leta 2002 strinjali, da je vsaka država najprej sama odgovorna za lastni razvoj.
Udeleženci vrha OAS so se dogovorili tudi, da bodo utrdili prizadevanja za boj proti terorizmu, ZDA pa so kot uspeh vrha posebej izpostavile dogovor o povečanju pomoči bolnikom z aidsom - s ciljem, da se bo do leta 2005 zdravilo 600.000 ljudi predvsem v karibskih državah, ki so najhuje prizadete. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je bil v času vrha posebej kritičen zaradi pomanjkanja napredka v boju proti revščini in je zahteval, da je že skrajni čas, da vsi skupaj poprimejo za napredek v interesu celotne ameriške celine.
Udeleženci vrha so v deklaraciji pozvali tudi k hitrejšemu odpisovanju dolgov najbolj zadolženim revnim državam in se dogovorili, da bodo iskali mednarodno soglasje v prizadevanjih za odpravo revščine ter odpiranje trgov za izdelke iz revnih držav. Precej dolga deklaracija vsebuje tudi pozive k boljšemu univerzitetnemu sodelovanju, zagotavljanju pravic migrantov in delavcev, enakopravnosti žensk, človekovih pravic, vzpodbujanju demokracije in vladavine prava ter napredku pri zagotavljanju zdravstvenega varstva.
