Nancy Pelosi: 'Volivci so se odločili za novo jutro v Ameriki'

Demokratka Nancy Pelosi je bila z 220 glasovi izvoljena za predsednico predstavniškega doma ameriškega kongresa, v katerem večino prevzema demokratska stranka. V zadnjih mesecih se je sicer ugibalo, ali se bo Pelosijevi uspelo znova zavihteti na položaj predsednice, a ji je to uspelo, predvsem zaradi obljube levemu krilu stranke, da bo svoj mandat omejila na največ štiri leta.

Pelosijeva je v optimističnem nastopnem govoru dejala, da so se volivci novembra lani odločili za novo jutro v Ameriki in naj "lepota ustave" zagotovi nadzor in ravnotežje moči.

"Ta dom bo za ljudi," je dejala in obljubila povrnitev integritete vladanju ter agendo za znižanje stroškov zdravstva in višje plače za vse z obnovo Amerike na osnovi zelene in sodobne infrastrukture. Tega pa brez Trumpa in republikancev seveda ne bo možno doseči, zato je dodala zavezo, da si bo prizadevala preseči delitve.

Po volitvah je med demokrati vladala zaskrbljenost o tem, kako težko bo uskladiti želje zmernejše večine in bolj glasne ter zahtevne leve manjšine, vendar je Pelosijeva dokazala svoje mojstrstvo. "Odrezala ti bo glavo in niti opazil ne boš, da krvaviš," je mamin politični slog opisala njena 48-letna hči Alexandra.

Sestava novega kongresa se je sicer že zapisala v zgodovino predvsem zaradi svoje raznolikosti. Na novembrskih vmesnih kongresnih volitvah je bilo namreč izvoljenih rekordno število žensk, med njimi najmlajša kongresnica v zgodovini in prvi muslimanski kongresnici. 

"Napočil je nov dan za Ameriko," je ob tem tvitnila demokratka iz Minnesote Ilhan Omar, ki je skupaj z Rashido Tlaib iz Michigana prva muslimanka v kongresu. Obe sta namesto na sveto pismo prisegli na koran, da bosta ščitili ameriško ustavo.

Prvič doslej sta v kongresu tudi dve Indijanki, državi Massachusetts in Connecticut sta prvič doslej poslali temnopolti ženski, Arizona in Tennessee imata prvič v zgodovini senatorko, sicer pa je v predstavniškem domu novega kongresa 127 žensk od tega 106 demokratk in 21 republikank, v senatu pa 25 žensk od tega 17 demokratk in osem republikank.

Pelosijeva obljubila preseganje delitev 

Pelosijeva je v optimističnem nastopnem govoru dejala, da so se volivci novembra lani odločili za novo jutro v Ameriki in naj "lepota ustave" zagotovi nadzor in ravnotežje moči.

"Ta dom bo za ljudi," je dejala in obljubila povrnitev integritete vladanju ter agendo za znižanje stroškov zdravstva in višje plače za vse z obnovo Amerike na osnovi zelene in sodobne infrastrukture. Tega pa brez Trumpa in republikancev seveda ne bo možno doseči, zato je dodala zavezo, da si bo prizadevala preseči delitve.

Trump se bo prvič soočil z opozicijo 

Ameriški predsednik Donald Trump se bo tako moral prvič po dveh letih v Beli hiši, ko je njegova lastna republikanska stranka obvladovala oba domova kongresa, soočiti z resno opozicijo. Demokrati so že napovedali številne preiskave, vse glasneje se omenja tudi možnost odstavitve predsednika, čeprav o tem niso zedinjeni niti znotraj demokratske stranke. 

Predstavniški dom bo po napovedih sprožil preiskave Trumpove vlade in preiskave predsednika ZDA. Demokratsko vodstvo v predstavniškem domu je pripravilo tudi več sprememb poslovnika, ki naj bi zagotovile večjo preglednost in demokratičnost. Zakonski predlogi bodo morali biti javni najmanj 72 ur pred glasovanjem, predlogi z veliko podporo kongresnikov pa bodo dobili prioriteto.

Ob potrditvi letnega proračuna bo poslej avtomatično veljalo, da se je dvignila tudi dovoljena meja javnega dolga. S tem se bodo izognili prepirom, ki ogrožajo svetovno finančno stabilnost, če bo seveda senat prav tako povišal mejo dovoljenega dolga.

Demokrati nameravajo ustanoviti tudi poseben kongresni odbor o podnebnih spremembah, uvesti nova etična pravila s prepovedjo članstva v korporacijskih odborih za kongresnike in njihove pomočnike ter razširiti prepoved vseh vrst diskriminacije.

Kdo je 'ameriška železna dama'?

Pelosijeva je z izvolitvijo na mesto predsednice predstavniškega doma postala najvplivnejša Američanka in hkrati tretji najvplivnejši človek v ZDA, takoj za predsednikom in podpredsednikom države. Ta položaj je sicer zavzemala že med leti 2007 in 2011. Takrat je pisala zgodovino, saj je postala prva ženska na tem položaju v zgodovini ZDA. 

A tokrat se bo morala soočiti z nepredvidljivim Trumpom v Beli hiši, kar bo zagotovo predstavljajo njen največji izziv. A njena prva naloga je zagotovo najti rešitev za financiranje ameriških javnih agencij, ki ostajajo zaprte že 13. dan, rešitve pa še ni na vidiku. 

Pelosijeva je sicer nedvomno ena izmed najbolj iznajdljivih političark svoje generacije. Skozi predstavniški dom je leta 2010 ob burnih razpravah speljala zgodovinsko zdravstveno reformo demokratskega predsednika Baracka Obame, zaradi česar republikanci že osem let v njej vidijo največjo liberalno grozo. "Ali si predstavljate Nancy Pelosi kot predsednico predstavniškega doma? Ne delajte mi tega," je na shodu v Minnesoti oktobra lani izjavil Trump.

Sama sebe vidi kot izkušeno zakonodajalko, ki zna tudi zlahka zbrati na milijone dolarjev za demokratske kandidate na volitvah. "Zaradi tega se me republikanci bojijo," je nekoč izjavila.

A hkrati v javnosti velja za eno najbolj nepriljubljenih političark. Njen (ne preveč dober) sloves je deloma tudi posledica mnogih let desničarskih napadov. Konservativci jo prikazujejo kot soprogo investicijskega milijonarja iz Kalifornije in s tem kot utelešenje levičarske elite. Obtožujejo jo tako dvigovanja davkov za družine srednjega razreda kot podpiranja množičnega prihoda ilegalnih migrantov.

Rodila se je kot Nancy Patricia D'Alesandro v Baltimoru, v politični družini italijanskih korenin. Tako njen oče kot brat sta bila župana tega mesta na ameriški vzhodni obali. Po študiju politologije v Washingtonu se je s soprogom preselila v San Francisco, kjer je odraščalo tudi njunih pet otrok.

V predstavniški dom je bila prvič izvoljena leta 1987, na čelo demokratskih kongresnikov pa se je prvič povzpela leta 2002. Nešteti politični spopadi so jo utrdili in jo naučili ohraniti enotnost stranke kljub različnim strujam. Če hočeš uspeti v ameriški politiki, moraš znati sprejeti udarce, pravi sama. 

Konca blokade še ni na vidiku, na suhem ostaja 400 tisoč javnih uslužbencev

Kongresni demokrati in predsednik ZDA Donald Trump tudi po zadnjem sestanku v Beli hiši niso dosegli dogovora o obnovi proračunskega financiranja vladnih agencij. 

Ameriški predsednik je 22. decembra zavrnil kompromis o začasnem podaljšanju proračunskega financiranja vladnih agencij, za katere še ni bil potrjen proračun, ker mu demokrati niso hoteli potrditi petih milijard dolarjev za financiranje zidu na meji z Mehiko. Trump sicer obenem zahteva denar, hkrati pa trdi, da za zid že plačuje Mehika, ki o tem ne ve ničesar.

Po dveh tednih tvitanja iz prazne Bele hiše in Washingtona je Trump v sredo poklical na sestanek voditelje kongresnih demokratov in republikancev. Pred tem je podpredsednik ZDA Mike Pence demokratom, ki so pripravljeni za mejno varnost nameniti 1,3 milijarde dolarjev (1,14 milijarde evrov), navrgel ponudbo, da bo predsednik sprejel 2,5 milijarde evrov (2,2 milijarde evrov).

Trumpa so o tem povprašali tik pred sestankom in je navedbe Pencea zanikal. Zatrdil je, da gre za vprašanje nacionalne varnosti in dodal, da gre za 5,6 milijarde dolarjev (4,91 milijarde evrov). Kongresnica Nancy Pelosi in senator Chuck Schumer sta ugotovila, da Trump še vedno ni resen in sestanek v Beli hiši je bil izguba časa. Schumer je predsednika sicer vprašal, zakaj trmasto vztraja, ta pa mu je odgovoril, da bo deloval smešno, če bo popustil.

Blokada institucij se nadaljuje, na suhem še vedno ostala okoli 400.000 ljudi

Blokada financiranja ministrstev za notranje zadeve, stanovanja, kmetijstvo, domovinsko varnost in nekatera druga se bo tako nadaljevala. Demokrati menijo, da to politično bolj škodi Trumpu, Trump in republikanci pa, da so javni uslužbenci, ki delajo ali so doma brez plače večinoma demokrati in tako problem opozicije. Vojska je namreč svoj denar dobila, vendar pa ga ni dobilo pravosodno ministrstvo, kar je lahko težava za republikance, ki se razglašajo za stranko reda in zakona.

Na suhem pa ostaja okrog 400.000 javnih uslužbencev, ki morajo delati brez plače in približno toliko drugih, ki so prav tako brez plače doma. Prestolnica Washington se skupaj z nacionalnimi parki po ZDA začenja dušiti v smeteh, vrata zapirajo muzeji in drugi objekti ali parki, ki so odvisni od proračunskih sredstev, sindikat javnih uslužbencev pa je vložil tožbo proti Trumpu, med drugim zaradi nehumanosti siljenja ljudi v delo brez plačila.