Komisija poziva k sodelovanju

Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini je države članice Evropske unije ponovno pozval k polnemu sodelovanju, saj sta na pomanjkanje le-tega opozorila tako začasni preiskovalni odbor Evropskega parlamenta kot tudi Svet Evrope, ki sta sprožila preiskavo o domnevnem obstoju skrivnih zaporov.

Pred tem je predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Svetu Evrope Rene van der Linden tajne ugrabitve in mučenja označil za stvar kriminalcev, ne pa demokratične vlade. S temi besedami se je odzval na priznanje ameriškega predsednika Georgea W. Busha o obstoju tajnih zaporov za mučenje terorističnih osumljencev. Van der Linden še meni, da smo zaradi ameriških metod manj in ne bolj varni pred terorističnimi napadi.

Ob tem je Linden dodal, da so se motili tisti, ki so dvomili v delo poročevalca Sveta evrope Dicka Martyja, pa tudi, da se je potrdila edinstvena vloga Sveta Evrope pri zagovarjanju evropskih vrednot s področja človekovih pravic.

Poročevalec Sveta Evrope Dick Marty meni, da je Bushevo priznanje v zvezi s tajnimi zapori v Evropi le del resnice. Marty je prepričan, da za razkritim obstaja še veliko več, sicer pa ga Bushevo priznanje ni presenetilo.

"To zame ni nobena novica. Vedno sem bil prepričan o obstoju teh zaporov, tako da nisem presenečen," je dejal Marty, ki je prepričan, da je Bushevo razkritje politično motivirano, saj se v ZDA bližajo volitve.

Generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis pa je danes v odzivu na priznanje ameriškega predsednika o obstoju tajnih zaporov v tujini dejal, da je nujno, da se tovrstne kršitve človekovih pravic v prihodnje preprečijo. Sicer pa je Davis danes v Strasbourgu predstavil predloge, kako naj bi evropske vlade okrepile varstvo človekovih pravic. Predloge bodo sedaj posredovali 46 državam članicam te panevropske organizacije.

Tajni zapori po besedah Davisa niso samo napačni, temveč tudi kontraproduktivni. Boj proti terorizmu je lahko namreč učinkovit samo, če je tako pravičen kot tudi odločen.

Generalni sekretar ZN Kofi Annan Bushevega priznanja med obiskom v Madridu ni želel neposredno komentirati, dejal pa je, da ne more verjeti, "da lahko obstaja trgovina med učinkovitim bojem proti terorizmu in zaščito človekovih pravic". Njegov gostitelj, španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero, pa je bil bolj neposreden. "Boj proti terorizmu je mogoče voditi le z demokracijo in spoštovanjem zakonov. To ni združljivo z obstojem tajnih zaporov," je dejal. Francoski zunanji minister Philippe Douste-Blazy je medtem ponovil poziv, naj ZDA zaprejo zapor v vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi.

George Bush je v sredo priznal obstoj skrivnih zaporov ameriške obveščevalne agencije, kjer so opravljali zaslišanja v okviru »alternativnih postopkov«, da bi preprečili nove teroristične napade in rešili življenja. Bush je še dejal, da so v skrivnih zaporih zadrževali in zasliševali ključne teroristične osumljence. Linden odgovarja, da zaradi tajnosti Bushevih trditev ni mogoče preveriti.

Poročevalec Sveta Evrope Marty je 7. junija predstavil svoje zadnje poročilo, v katerem je zapisal, da so letala CIE pristajala v Romuniji in na Poljskem, kjer naj bi obstajali tudi tajni zapori. Poleg omenjenih dveh držav, naj bi jih pri operacijah CIE sodelovalo še najmanj 14, med njimi tudi Švedska, Velika Britanija in Italija. Vse države so vpletenost zanikale, prav tako pa tudi ameriška administracija. Tudi po Bushevem razkritju vse od držav zatrjujejo, da ni nobenih dokazov, ki bi nakazovali, da so objekti CIE obstajali.

Domnevni obstoj skrivnih zaporov CIE v Evropi so bili vir trenj med Washingtonom in nekaterimi evropskimi zavezniki, Parlamentarna skupščina Sveta Evrope pa je že junija ZDA pozvala, naj odpravijo svoj sistem tajnih priporov in nezakonitih meddržavnih prevozov.

Poslanci za razkritje tajnih zaporov

Poslanci evropskega parlamenta so od ZDA zahtevali, naj razkrijejo lokacije skrivnih zaporov CIE v evropskih državah. "Želimo vedeti, ali so države članice EU ali države, ki so si prizadevale za članstvo v Uniji, sodelovale pri tem nezakonitem delovanju," je poudaril član začasnega odbora parlamenta, ki preiskuje domnevni obstoj zaporov na evropskih tleh Wolfgang Kreissl-Doerfler.

Podpredsednica odbora parlamenta Sarah Ludford pa je ocenila, da Bushevo priznanje razkriva njegove prejšnje laži. “Bush je razkrinkal in izpostavil posmehu vse tiste arogantne evropske voditelje, ki so naše strahove označili za neutemeljene," je dejala Ludfordova.

Evropski parlament je začasni odbor ustanovil v začetku letošnjega leta, skušal pa naj bi ugotoviti, kaj so o delovanju CIE na evropskih tleh v resnici vedele vlade evropskih držav in ali so bili vpleteni državljani držav članic EU.

Bush za uzakonitev vojaških sodišč

Ameriški predsednik je v kongres poslal predlog zakona za ustanovitev posebnih vojaških sodišč ali komisij, ki bi sodila terorističnim osumljencem v taborišču Guantanamo na Kubi.

Bush je zatrdil, da so tajne zapore CIE za zdaj izpraznili in vseh 14 osumljencev prepeljali v Guantanamo. Vendar pa ni napovedal ukinitve prakse tajnih zaporov CIE v tujini, saj je po njegovem mnenju tak program nujno potreben za pridobivanje kritičnih informacij.