Britanski kompromisni predlog za novo finančno perspektivo Evropske unije za obdobje 2007-2013 je v sedanji obliki nesprejemljiv, saj s seboj prinaša nevarnost za Evropo dveh hitrosti: stari petnajsterici ponuja moderni, lizbonski pristop, deseterici novink pa "starinski pristop s pomočjo", je pogajalsko ponudbo znova zavrnila Evropska komisija. "Moderni pristop želimo za vso petindvajseterico," je poudaril glavni tiskovni predstavnik komisije Johannes Laitenberger.
Pri tem ni kritiziral le dejstva, da je predsedstvo povezave predlagalo znižanje kohezijskih sredstev za novinke v prihodnjem obdobju za 14 milijard evrov, temveč tudi povezano ponudbo, ki bi jim olajšala pogoje črpanja. "To je nesprejemljivo," je bil povsem jasen.
Komisija tudi ni zadovoljna z znižanjem sredstev za razvoj podeželja za stare članice, nesprejemljivo pa se jim zdi tudi okleščenje denarja za notranje politike. "Masovni rez je bil narejen prav pri politikah, ki povezujejo državljane in EU, kar je ena od naših prednostnih nalog," je poudaril Laitenberger.
Kritiki se ni izognilo niti znižanje administrativnih sredstev, ki ne bo omogočilo vključitve Bolgarije in Romunije v EU "na primeren način". Poleg tega komisija ni zadovoljna z rešitvami, ki jih je predsedstvo predložilo glede britanskega rabata: "Ne predlagamo Londonu, da se rabatu odreče, terjamo pa, da bolj omeji njegovo povišanje," je zahteve Evropske komisije povzel Laitenberger.
Dogovor decembra nujen
Kljub vsemu Evropska komisija upanja na dogovor o perspektivi na vrhu EU 15. in 16. decembra v Bruslju še ni izgubila. "Pot do dogovora še vedno obstaja in ta dogovor na vrhu je nujen, da bodo uresničene ambicije za rastočo EU," je poudaril Laitenberger. Ob tem je znova opozoril, kaj se bo zgodilo, če dogovora decembra ne bo. "50 odstotkov proračuna ne bo izvedljivega, in sicer med drugim prav kohezijska pomoč. Plačevati bo moč le uresničevanje skupne kmetijske politike in administrativne zadeve, torej prav tisto, kar je usmerjeno v preteklost in ne prihodnost."
Evropski parlament nasprotuje predlogu
Države članice Evropske unije "ne bi smele izgubiti preveč časa na predlogu, ki nima možnosti, da bi uspel", je potem ko je britansko predsedstvo povezavi članicam predložilo kompromisni predlog za novo finančno perspektivo za obdobje 2007-2013, poudaril predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell.
Opozoril je, da se britanski predlog radikalno oddaljuje od stališča, ki ga je v zvezi s prihodnjo finančno perspektivo sprejel Evropski parlament. "Groteskno je, da so prav tiste države, ki so najbolj zagovarjale širitev, najmanj pripravljene financirati jo."
Bajuk: Nobena opcija ni temnočrna
Slovenija še dela natančne izračune, kaj ji prinaša britanski kompromisni predlog za finančno perspektivo Evropske unije za obdobje 2007-2013, zato še ni jasno, kaj pomeni za njeno neto pozicijo, je v Bruslju v prvem odzivu na objavo predloga dejal slovenski finančni minister Andrej Bajuk. "Izračuni se delajo in so precej zahtevni, saj je novosti kar nekaj, tako na strani prihodkov kot izdatkov. Opcij je več, od rožnate do različnih sivih, a temnočrna ni nobena," je dejal minister. Po njegovih ocenah spremembe močno slonijo "na ramenih novink". Kot finančni minister Bajuk sicer ni bil kritičen, da se je predsedstvo lotilo tudi izdatkov, "kajti enkrat je treba tudi omejevati".
V zvezi s slabo absorbcijsko sposobnostjo novink, ki je bila eden od razlogov, da je predsedstvo poseglo v kohezijska sredstva za novinke, pa je minister povedal, da se v Sloveniji črpanje vendarle izboljšuje. "Med novinkami smo najboljši, čeprav je izboljšanje še vedno nujno. A po zadnjih podatkih bomo leto zaključili kot neto prejemniki," je bil optimističen Bajuk. Znižanje kohezijskih sredstev po prvih ocenah Slovenije ne bo hudo prizadelo.
Slovenska vlada sicer ocenjuje, da je britanska ponudba "rahlo manjša" od tiste, ki jo je junija pripravil Luksemburg, a si bo po besedah državnega sekretarja za evropske zadeve, Marcela Koprola, prizadevala, da bo na koncu iztržila "vsaj toliko, kolikor je bilo na mizi junija". Ljubljana tudi ocenjuje, da je predlog primerna osnova za iskanje kompromisa.
Številne države nenaklonjene predlogu
Na Švedskem ocenjujejo, da je predlog Londona "preveč probritanski". Po besedah premiera Goerana Perssona predlog upošteva predvsem interese Velike Britanije, zato ni verjetno, da bi ga evropski voditelji prihodnji teden podprli.
Nad predlogom niso navdušeni niti na Danskem, premier Anders Fogh Rasmussen svojega britanskega kolega obtožuje, da je vzel denar revnim in ga dal najbogatejšim. "Razočaran sem. Prvič, varčevanje je prizadelo najrevnejše države, drugič, bogate države so deležne prevelikih popustov, in tretjič, proračun ni razvojno naravnan," je pojasnil Rasmussen. Podobno je portugalsko stališče, da je London predlog pripravil v škodo novih članic, pa meni tudi češki predsednik Vaclav Klaus, medtem ko je premier Jiri Paroubek manj kritičen in pravi, da je "vsaj vreden temeljitega razmisleka".
