Komisar Hahn za evropsko konfederacijo z lastno vojsko

Johannes Hahn, komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja, se je v pogovoru za avstrijski dnevnik Die Presse zavzel, da bi se Evropska unija preobrazila v evropsko konfederacijo z zunanjo in varnostno politiko in lastno vojsko. Sedanja EU je po njegovih besedah zgolj "konstrukcija lepega vremena", ki je usmerjena navznoter.

Pri tem je EU po besedah Hahna prezrla, kako se razvija svet zunaj unije. "V tem globalnem svetu ne obstajajo samo obdobja lepega vremena. Zastaviti si moramo vprašanje, ali si želimo ohlapno gospodarsko povezavo s svobodo potovanja ali evropsko konfederacijo z zunanjo in varnostno politiko. Sam sem za slednje," je dejal evropski komisar.

Menil je še, da politična tvorba, ki je primerna za vse vremenske razmere, ne more biti samo mehka sila, ampak mora razviti tudi trdno silo. "Zato se ne bomo mogli izogniti skupni evropski obrambni in varnostni strukturi, vključno z vojsko. Moramo imeti razpravo o tem," je še dejal.

V luči begunske krize in teroristične grožnje je evropski komisar še dejal, da je treba ponovno vzpostaviti celovit nadzor nad zunanjimi mejami EU. "Moramo imeti tudi obrambne sile, ki bodo našim državljanom in državljankam zagotavljale varnost. Varnost svobodnega življenja."

Na vprašanje, ali se po terorističnih napadih v Bruslju ne počuti varnega, je dejal, da temu ni tako. "Prej vidim razmere kot izziv. Gre za novo obliko grožnje, na katero moramo mi kot Evropa ustrezno odgovoriti," je opozoril evropski komisar.

Obrambni ministri srednjeevropskih držav za vojaško okrepitev Frontexa

Agencija EU za zunanje meje (Frontex) še ni zadosti močna in zato bi jo morali podpreti z novo civilno-vojaško misijo za zaščito meja in vračanje migrantov, so sicer včeraj ob koncu dvodnevnega neformalnega srečanja na Dunaju predlagali obrambni ministri držav Srednje Evrope.

"Menimo, da Frontex svojih nalog ne bo mogel izpolnjevati dovolj hitro in primerno trenutnim razmeram," je poudaril avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil po srečanju s kolegi iz desetih držav, med katerimi je bila tudi obrambna ministrica Andreja Katič. Povedal je, da bi nova civilno-vojaška misija delovala v Grčiji ali drugih članicah Evropske unije, če se bodo migracijske poti spremenile. Ob tem ni pojasnil, koliko opreme in vojakov bodo prispevale države, ki podpirajo predlog.

"Dogodki iz lanskega leta se ne smejo ponoviti," je bil še odločen avstrijski minister. Skupno civilno-vojaško misijo EU srednjeevropski ministri predlagajo tudi zato, ker se besedah Doskozila "veliko govori o evropskih rešitvah," ki pa jih ni nikjer opaziti.

Predlog bodo v skupnem pismu, ki naj bi ga oblikovali do 12. aprila, posredovali visoki zunanjepolitični predstavnici EU Federici Mogherini. V njem bodo pozvali, da bi o predlogu razpravljali tudi na naslednjem zasedanju obrambnih ministrov EU 18. aprila v Luksemburgu, na katerem bosta navzoča tudi obrambna ministra Nemčije in Grčije, ki ju na srečanju na Dunaju ni bilo.

Na srečanju na Dunaju so sodelovali obrambni ministri Avstrije, Hrvaške, Slovaške, Češke, Madžarske, Slovenije in Poljske. Zasedanja so se udeležili tudi ministri Srbije, Makedonije in Črne gore, saj je migrantska kriza, ki je bila osrednja tema zasedanja, prizadela predvsem države na t. i. zahodnobalkanski poti.

Kot so sporočili z obrambnega ministrstva, je ministrica Katičeva v razpravi izpostavila, da je Zahodni Balkan z nedokončanimi stabilizacijskimi procesi še posebej občutljiv na morebitne varnostne posledice neobvladovanega migracijskega vala. Kot je povedala, Slovenija zagovarja potrebo po nadaljnjem omejevanju nelegalnih prehodov meja, kar lahko dosežemo predvsem z odpravo vzrokov za migracije v državah izvora, okrepitvijo nadzora na zunanjih mejah Evropske unije in enotnim delovanjem. Istočasno je treba ohraniti fleksibilen pristop za preprečitev morebitnega odpiranja novih poti nezakonitih migracij.

Poudarila je še, da je Slovenija odgovorna članica schengenskega območja, zato bo njen prispevek za obvladovanje problematike tudi v prihodnje odločen in ustrezno odmerjen. Pri tem je spomnila, da je k obvladovanju problematike pristopila že s prispevkom v operacijo EU Sophia. Temeljni interes Slovenije pa po njenih besedah ostaja učinkovito delovanje schengenskega sistema, kar posledično pomeni tudi odpravo začasnih mejnih kontrol na notranjih mejah. Opozorila je tudi, da se naloge mednarodnih organizacij, predvsem Evropske unije in zveze Nato, pri obladovanju migracij ne bi smele podvajati.

Ministri so se na Dunaju seznanili tudi z izvedenimi skupnimi aktivnostmi od zadnjega srečanja na Brdu pri Kranju maja lani, načrtovanimi projekti in pobudami. Podpisali so pismo o nameri o uporabi vojaških sredstev ob odzivu na nesreče in možnosti izboljšanja čezmejnega sodelovanja, s katerim bodo imele države poleg mehanizma civilne zaščite EU za sodelovanje držav in pomoč ob večjih nesrečah na voljo tudi regionalni mehanizem. Ob koncu zasedanja so se ministri dogovorili za skupni obisk v BiH, s katerim bi izkazali podporo prizadevanjem držav v regiji pri približevanju evroatlantskim integracijam, so še sporočili z obrambnega ministrstva.