Britanski časnik The Guardian ugotavlja, da je Nato pravzaprav nesmiseln. Ruski predsednik Putin je svojo politično usodo še bolj kot njegov ameriški kolega George Bush povezal z "bojem proti terorizmu". Lahko si celo pripiše zaslugo za izum tega gesla, ko je leta 1999, da bi ruske volilce odvrnil od gospodarskega poloma iz Jelcinovega obdobja, začel invazijo v Čečeniji. S tem ko si ameriški predsednik prizadeva za podoben načrt, pa je v resnici Putinov zaveznik. Žalostno je le, da v tem nesmislu očitno sodelujejo tudi ostale članice zveze Nato.
"Tam zunaj je skupen sovražnik," je v torek dejal generalni sekretar zveze Nato George Robertson - očitno olajšan, da je zavezništvo našlo novo opravičilo za svoj obstoj. Nato bi moral raje preveriti, če "svetovni terorizem" resnično obstaja in če ne obstajajo pametnejši in učinkovitejši načini za postopanje z različnimi skupinami obupanih ljudi, kot je posodobitev arsenalov z visoko razvitimi orožji.
Londonski Financial Times meni, da bi se moralo Severnoatlantsko zavezništvo na novo definirati. Dogovor med zvezo Nato in Rusijo, ki so ga podpisali v torek v Rimu, je ustrezen epilog 50 letom hladne vojne. Odslej bo imela Rusija ves čas nogo med vrati v zavezništvo. Sporazum prispeva tudi k novi definiciji zveze Nato. Nujno potrebno pa je temeljito premisliti o poslanstvu, strukturah in sposobnostih zavezništva, in sicer še pred načrtovanim vrhom v Pragi. Nadaljnja širitev zavezništva brez nove definicije pravice do obstoja bi namreč Nato obsodila na vojaško in politično nepomembnost.
Ruska Nezavisimaja Gazeta piše, da se Kremelj s podpisom deklaracije poslavlja od stare doktrine do zveze Nato. Putin ni niti enkrat omenil širitve zveze Nato. Deklaracija, ki so jo v Rimu podpisali voditelji članic zveze Nato in Rusije, ne bo kaj prida spremenila odnosov med Severnoatlantsko zvezo in Moskvo. Pomeni tudi odvrnitev od nekdanje kremeljske doktrine, da nobena nekdanja sovjetska republika ne sme priti v vrste Nato. Omembe vredno je tudi, kako lojalno se ruska vojska medtem že obnaša do zveze Nato. Rusiji torej ne grozi nobena več nevarnost s strani Severnoatlantske zveze.
Španska La Vanguardia pa poroča, da se Rusija s tem vrača v Evropo. S podpisom sporazuma v Italiji je Rusija že z eno nogo v zvezi Nato. Kaj to točno pomeni, bo treba še počakati. V vsakem primeru pa dogovor označuje vrnitev Rusov v Evropo. Rusija je v časih carizma spadala k evropski družini in se v Evropi udeleževala velikih mednarodnih zavezništev. Država pa danes, tudi če je komunizem že izginil, še vedno ni na isti stopnji kot zahodne demokracije. Do približevanja je prišlo predvsem zaradi svetovnega boja proti terorizmu, kar je Rusijo spremenilo v zaveznico ZDA in Evrope. Moskva pa si je z bojem proti terorizmu priskrbela večjo svobodo za delovanje v Čečeniji.
