"Ampak glejte, invalidi navadno ne vozijo. Če si slep ali gluh ali brez roke ali noge, ne moreš voziti avta." To je le en stavek, ki ga lahko preberemo v kolumni astrologinje Eme Kurent.
Na sporen zapis je opozoril tudi slovenski paraolimpijec Darko Đurić, ki se je rodil brez nog in brez leve roke: ''Mislim, da je precej nedopustno, da taka stvar sploh pride v revijo, šlo je za precej nestrpen zapis. V bistvu veliko stereotipov, ki so bili zapisani brez kakršne koli objektivne podlage.''
Ostre besede se zdijo preostre tudi Borutu Pogačniku, ki vodi Združenje invalidov Forum Slovenije: ''Znašanje nad šibkejšimi od sebe, ni niti moralno niti etično. Strpnost je ena tistih odlik civilizirane družbe in če te strpnosti ni, si lahko mislimo, kam to vodi družbo v celoti.''
Kurentova v kolumni tudi jasno priznava, da večkrat parkira na prostor za invalide in se na opazke mimoidočih ne ozira. Kot kaže raziskava mariborske Fakultete za varnostne vede, ni edina.
Kurentova objave ne obžaluje
Kurentova, ki se opisuje kot razgledana oseba, ki spremlja aktualne dogodke pri nas in po svetu, je na vprašanje, če bi imela možnost karkoli spremeniti ob ponovni objavi zapisa, povedala: ''Žal mi je izključno iz enega samega razloga, žal mi je, ker je ta kolumna sprožila toliko hudobije, sovraštva, poniževanja, žaljivk, nekaj tudi žal od samih invalidov, saj je to prizadelo moje otroke, mene ne.''
Svojo kolumno opravičuje s tem, da je v njej zgolj opisovala svoje doživljanje v času, ko se počuti upravičeno parkirati na takem mestu.
''To, kar ste napisali, je nekaj zelo izprijenega, neetičnega in nemoralnega''
Gospo Kurent so v oddaji Svet nenapovedano soočili z Iztokom Mrakom iz društva distrofikov, ene od največjih invalidskih organizacij v Sloveniji.
Gospod Mrak sicer osebno ni bil prizadet nad objavo kolumne, povedal pa je, da je bila prizadeta velika večina članov društva distrofikov: ''Dejstvo je, da je to, kar ste napisali, nekaj zelo izprijenega, neetičnega in nemoralnega, saj smo invalidi kot družbena skupina deprivilegirani, zaradi različnih osebnih okoliščin in nismo privilegirani, kot vi pišete v svoji kolumni.''
Veliko odgovornost za objavo kolumne je Mrak pripisal tudi vodstvu in odgovornim urednikom revije Lady. Poudaril je pomen solidarnosti do šibkejših članov družbe in kot veliko, tudi osebno, zmago izpostavil: ''Vesel sem, da sem jaz osebno, tako kot velika večina ostalih slovenskih invalidov, ki so bili na socialnih omrežjih zgroženi nad tem dopisom, dosegli to, da se je pogodba o poslovnem sodelovanju z revijo Lady z vami prekinila, kar je obljubila odgovorna urednica. Zahtevamo pa tudi javno opravičilo v naslednji tiskani izdaji revije Lady.''
''Vidik osebe, ki je deprivilegirana, kar se tiče parkirišč''
Kurentova je velik del Mrakovega opozarjanja pospremila s smehom.
V svoj zagovor je povedala:''Vsekakor se ne bom opravičila, ker se nimam za kaj. Pojasnila sem, da sem govorila z vidika osebe, ki je deprivilegirana, kar se tiče parkirišč. Jaz popolnoma razumem, da ste deprivilegirani, čeprav, če govorimo o parkiriščih, ravno ne, vi imate tega dovolj.'' Ta izjava je bila za gospoda Mraka velik šok.
Ko je gospod Mrak izpostavil, da invalidi ne potrebujejo pokroviteljskega odnosa, ampak javno opravičilo, je Kurentova v smehu ponovno poudarila, da se ne bo opravičevala, saj se nima za kaj.
Ob zaključku srečanja je Mrak gospo še opomnil na izjavo, s katero se je soočenje začelo: ''Mimogrede, sam hodim v službo, sem aktiven državljan te države, plačujem davke, tako da vas prosim da zadev ne posplošujete, saj imajo tisti, ki ne hodijo v službo, za to neke razloge.''
