Kolumbijci zavrnili mirovni sporazum med vlado in gverilci: Mir bo zmagal

Kolumbijski volivci so presenetljivo in v nasprotju z napovedmi anket zavrnili zgodovinski mirovni sporazum, ki sta ga pred tednom dni v Cartageni podpisala predsednik Juan Manuel Santos in vodja Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc) Rodrigo Londono. Ob le 37-odstotni volilni udeležbi se je po 99,9 odstotka preštetih glasovnic 50,21 odstotka volivcev izreklo proti sporazumu, podprlo pa ga je 49,78 odstotka. Razlika je bila le 57.000 glasov.

Sporazum, ki bi moral končati 52 let krvave državljanske vojne, je imel v državi veliko nasprotnikov. Vendar pa so bili podpisniki prepričani, da si velika večina prebivalstva želi mir za vsako ceno. To prepričanje so, podobno kot v primeru britanskega referenduma o izstopu iz EU, potrjevale tudi ankete, ki pa so se kot v britanskem primeru izkazale za zgrešene.

Santos: Plan B ne obstaja

Santos je pred referendumom povedal, da načrt B ne obstaja. Sporazum med njim in Londonom bi stopil v veljavo po referendumski potrditvi. Kaj bo zdaj, pa je veliko vprašanje.

Pogajalci vlade in Farc se bodo danes spet odpravili na Kubo, da se pogovorijo o položaju, tako predsednik Santos, kot tudi Londono pa sta izrekla zavezo miru. "Večina je rekla ne. Vendar ne bom popustil in si bom še naprej prizadeval za mir do zadnjega dne svojega mandata," je Kolumbijcem po televiziji zagotovil Santos.

"Farc obsoja dejstvo, da je destruktivna moč tistih, ki sejejo sovraštvo, vplivala na mnenje. Farc ostaja zavezan miru in ponovno poudarja pripravljenost za uporabo besed kot orožja za gradnjo v smeri prihodnosti. Kolumbijcem, ki sanjajo o miru, sporočam, da lahko računajo na nas. Mir bo zmagal," pa je sporočil Londono.

Glavni pogajalec kolumbijske vlade v mirovnih pogajanjih z uporniki skupine Farc Humberto de la Calle je po zavrnitvi dogovora na referendumu predsedniku Santosu ponudil svoj odstop. "Če smo storili kakšne napake, sem zanje odgovoren samo jaz," je povedal v predsedniški palači. "Zato sem prišel predsedniku povedat, da ponujam odstop z mesta vodje delegacije, saj ne želim biti ovira za tisto, kar se bo zgodilo," je poudaril.

Odvetnik, ki je v imenu vlade vodil skoraj štiri leta trajajoča pogajanja z Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije je predsedniku izrazil "polno podporo". "Predsednik je pokazal pogumno vodstvo. Pogumno, ker je dal miru prednost pred vojno. Pogumno, ker se je podvrgel odločitvi državljanov. Mir ni bil premagan," je zagotovil.

Ankete kazale, da bo sporazum potrjen

Zavrnitev sporazuma je velik šok, saj sta še dve zadnji anketi Datexco in Ipsos Napoleon Franco 26. septembra kazali, da bo potrjen z okrog 20 odstotki prednosti.

Ob podpisu sporazuma v Cartageni, o katerem so se več let pogajali s posredovanjem Kube, so bili prisotni voditelji držav Latinske Amerike, generalni sekretar ZN Ban Ki Mun in drugi državniki.

Glavni pobudnik kampanje proti sporazumu je bil nekdanji predsednik Alvaro Uribe, ki je poudarjal, da so jo uporniki s tem prepoceni odnesli za desetletja spopadov, ki so zahtevali več sto tisoč življenj, za ugrabitve in izsiljevanja, kakor tudi preganjanja ljudi z njihovih domov.

Kaj je predvideval sporazum?

Kar 297 strani dolgi sporazum predvideva, da uporniki, ki so zagrešili vojne zločine, ne bodo šli v zapor, ampak bodo po priznanju lahko s prostovoljnim delom odslužili kazen. Nekaj predstavnikov upornikov bo imelo tudi zagotovljena mesta v nacionalnem parlamentu. Okoli 7000 preostalih gverilcev Farc pa se bo po referendumu podalo v 28 za ta namen posebej določenih območij, kjer bodo predali svoje orožje opazovalcem ZN. Sporazum tudi predvideva izvedbo zemljiške reforme v korist revnih, državno prisotnost pa širi na območja, ki so bila desetletja zanemarjena.

Farc je bila ustanovljena leta 1964 in njeni gverilci so se poleg boja proti vladi usmerili tudi v proizvodnjo in trgovino z mamili. Nekdanji predsednik ZDA George Bush mlajši je leta 2006 Farc označil za največji mamilarski kartel na svetu. Uporniki so se s sporazumom temu odpovedali.

Pokroviteljica pogajanj Norveška razočarana nad izidom referenduma v Kolumbiji

Norveška je danes izrazila razočaranje nad odločitvijo kolumbijskih volivcev. Norveška je bila skupaj s Kubo pokroviteljica pogajanj za dogovor, s katerim naj bi se končala 52 let trajajoča državljanska vojna v Kolumbiji.