Koliko življenj bo zahtevala gripa?

Gripa H1N1, poimenovana tudi prašičja gripa ali nova gripa, se je potrjeno razširila že na devet držav sveta in za zdaj prizadela okoli 2500 ljudi. Več deset jih je umrlo v Mehiki, kjer se je izbruh začel, prvo smrtno žrtev pa so potrdili tudi v ZDA. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pravi, da se epidemije ne da več zaustaviti, kar pa svet lahko stori, je, da ublaži njene posledice. In čeprav WHO še ni razglasila pandemije, strokovnjaki s strahom napovedujejo, kaj bi se lahko zgodilo.

Huda pandemija
Po najhujšem scenariju bi svet prizadela huda pandemija. Pandemija gripe svet prizadane na vsakih 30–40 let. Virus se širi hitro, povzroča hude bolezni, prizadane na stotisoče ljudi v nekaj tednih. Tako je bilo tudi leta 1918, ko je izbruhnila najhujša epidemija gripe v novejši zgodovini. V kratkih 18 mesecih je umrlo najmanj 40 milijonov ljudi, gripa pa je pokosila cela naselja. A to je bil še čas pred antibiotiki, ko je že majhna okužba lahko povzročila smrt.

V današnjem času je seveda popolnoma drugače, bi pa imela pandemija velike posledice za gospodarstvo. Strokovnjaki namreč napovedujejo, da bi po najhujšem scenariju zaradi gripe doma ostalo 40 odstotkov delovne sile, ali zaradi bolezni ali zaradi nege obolelega za gripo ali pa preprosto, da bi se izognili stikom z drugimi ljudmi. To bi pripeljalo do pomanjkanja osnovnih surovin in celo do izpadov elektrike. Ob tako hudi pandemiji bi še vedno lahko umrlo milijone ljudi, predvsem iz najrevnejših držav, upočasnila bi se svetovna trgovina, številne ekonomije držav pa bi se sesule.

Srednje huda pandemija
Takšni smo bili nazadnje priča leta 1968. Za gripo H3N2 je po nekaterih ocenah umrlo milijon ljudi. Če bi se takšen virus razširil danes, strokovnjaki napovedujejo, da ne bi imel tako uničujočega vpliva, saj imamo ustrezna cepiva, ki pred 40 leti še niso bila na voljo. A tudi s cepivi in boljšim znanjem že poznane sezonske oblike gripe na leto zahtevajo življenja med 250.000 in 500.000 ljudi. Razlika med sezonsko gripo in pandemijo pa je v tem, da za gripo, ki povzroča pandemijo, ni takoj cepiva, poleg tega pa prizadane vse skupine prebivalstva, ne le otrok in starejših, ki so sicer bolj dovzetni za sezonsko gripo. Srednje huda pandemija bi povzročila zastoj v trgovini in nazadovanje v turizmu, pomanjkanje cepiva in antibiotikov, pa tudi preobremenjenost bolnišnic po svetu.

Brez pandemije
To je scenarij, na katerega upajo vsi. Da bi se virus preprosto nehal širiti oziroma bi ljudje postali nanj odporni. Glede na lastnosti virusov se lahko stanje še precej poslabša, lahko pa tudi zelo izboljša. Tako se lahko nova gripa razvije v navadno sezonsko gripo, česar si želijo vsi. Kako se bodo stvari razvijale, ne more napovedati nihče. To bo pokazal čas. Virus med poletnimi meseci lahko tudi izgine in se znova pojavi konec poletja ali jeseni. Takrat lahko udari s še večjo močjo, kot se je to zgodilo leta 1918. “Prezgodaj je govoriti o tem, ali bo šlo za hudo ali blago pandemijo. Jasno je, da še ne moremo napovedati, kaj se bo zgodilo,” poudarja predstavnik WHO Keidži Fukuda.