Ko protestniki postanejo teroristi: oboroženi domačini v Oregonu še vedno v okupiranih prostorih

73-letni Dwight Hammond in njegov 46-letni sin Steven Hammond sta v letih 2001 in 2006 v bližini kraja Burns v ameriški zvezni državi Oregon zanetila požar v naravi. Bojda sta hotela le požgati podrastje, da bi pred večjimi požari zaščitila svoj ranč, a se je vnel velik požar, ki je uničil velikanske površine območij v lasti države, prav tako so bili ogroženi domovi nekaterih prebivalcev. Zaradi tega sta bila leta 2012 obsojena na zaporno kazen, a jo je sodišče pred dnevi obema podaljšalo še za pet let. To je razburilo lokalne prebivalce, ki so sicer že leta v sporu z oblastmi, ki jim ne dovolijo gospodarjenja z državno zemljo.

Po protestih v Burnsu je okoli 150 oboroženih ljudi ob vstopu v novo leto protestno zavzelo objekt, v katerem ima sedež nacionalni urad za ribe in divje živali Malheur. Oborožena skupina se je poimenovala z besedo milica, njen član Ammon Bundy pa je včeraj dejal, da nameravajo tam ostati zelo dolgo, če oblasti ne bodo izpolnile njihovih zahtev. Hkrati je pozval vse patriote, da se jim pridružijo.

This is as close as I was allowed to get to the armed militia occupying the Malheur Wildlife Refuge HQ. #burnsoregon pic.twitter.com/DPztu0VsVU

— Jason Wilson (@jason_a_w) January 3, 2016

'Kdo pa mislijo, da so?!'

Javnost se je na njihovo potezo odzvala zelo različno. Medtem, ko eni podpirajo njihova prizadevanja, se vse več ljudi tudi na družbenih omrežjih sprašuje, ali ne gre morda zgolj za izsiljevanje lokalnih pogumnežev, ki imajo pač svoje interese. Člani družine Bundy so namreč že v lanskem letu skušali izsiliti več pravic do uporabe državnih ozemelj v kraju Bunkerville v Nevadi.

Po definiciji postajajo teroristi

Nekateri ameriški mediji so jih celo označili za teroriste. Kot poroča CNN, gre za oborožene osebe, ki trdijo, da ne bodo izbirali sredstev za dosego cilja. Predstavljajo grožnjo, so nevarni, oboroženi, nepopustljivi, ne upoštevajo zakonov in imajo svoje politične namene. Te značilnosti definirajo teroriste, pravijo. A država z njimi ravna drugače, kot bi sicer. To, da niso džihadisti, še ne pomeni, da lahko grozijo in se zatekajo k spodbujanju nasilja, da bi uresničili svoje namere, dodajajo.

Ob vsem tem se pojavlja vprašanje, kako nameravajo oblasti rešiti situacijo. Najverjetneje oboroženim možem ne bodo dali povoda za eskalacijo nasilja in njihovo preobrazbo v nekakšne državne junake. To dokazuje tudi dokaj mirna reakcija oblasti. Čas je na njihovi strani, zato bodo najverjetneje s konkretnimi ukrepi čakali, vse dokler protestniki ne obupajo, še ugibajo ameriški mediji.