Hrvaški akademik in strokovnjak za mednarodno pravo Davorin Rudof je predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor pozval, naj hrvaško javnost seznani s podlagami načelnega dogovora, ki ga je na prvem srečanju s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem dosegla o meji med državama in umiku slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU. "Nihče ne zahteva, da naša predsednica vlade objavi vse podrobnosti pogovora v Trakošćanu, vendar pa morajo morebitne temelje za rešitev vprašanj, ki so pomembna za državo, njeni državljani poznati," je zapisal Rudolf.
Kosorjeva je v odgovoru Rudolfu ponovila, da sta se obe strani strinjali, da ne bosta v javnosti govorili o vsebini srečanja. "Kot predsednica hrvaške vlade znova spominjam, da sta obe strani na srečanju prejšnji teden soglašali, da o podrobnostih dogovora ne govorita v javnosti. V tem kontekstu zavračam tudi vsa dosedanja medijska ugibanja glede teme omenjenega pogovora," je sporočila predsednica hrvaške vlade. Kosorjeva je spomnila, da sta se s Pahorjem dogovorila za okvirni načrt, ki naj bi ga uskladili do jeseni. "Ko bo prišel čas, ob soglasju obeh strani, bodo s končnimi podrobnostmi dogovora seznanjene vse parlamentarne stranke in celotna hrvaška javnost," je še sporočila Kosorjeva.
'Ščitila bom hrvaške nacionalne interese'
Poudarila je, da bo tako sama kot hrvaška vlada v iskanju kompromisne rešitve tako kot doslej ščitila hrvaške nacionalne interese. "Ne glede na različne zahteve, ugibanja in manipulacije z dejstvi, se bom trdno držala dogovora s srečanja s premierjem Pahorjem in ne bom razkrila nobene podrobnosti najinega pogovora, ker je v mojem interesu sklenitev dogovora in deblokada pogajanj z EU," je sklenila hrvaška premierka v sporočilu urada vlade za informiranje.
Rudolf, ki je bil svoj čas hrvaški zunanji minister, pa tudi predsednik hrvaškega dela slovensko-hrvaške komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za mejo, je v svojem pismu poudaril, da so se v novejši zgodovini na žalost posamezni nosilci najvišjih državnih funkcij v tajnosti pogajali in tudi sprejemali določene rešitve v odnosih z drugimi državami, ki so bile pomembne za državo. Kasneje, ko so bile objavljene, pa so se izkazale kot nesprejemljive in sta se jim odpovedala vlada ali sabor.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.