Ministri so v izjavi po koncu prvega dneva rednega polletnega zasedanja v Bruslju izrazili odločenost, da zavezništvu zagotovijo potrebna sredstva za preoblikovanje.
Do vrha zavezništva novembra v Pragi naj bi bil nared konkreten program za preseganje še obstoječih pomanjkljivosti pri obrambi. Obrambni ministri so na srečanju tudi odobrili zmanjšanje števila enot zveze Nato na Kosovu (KFOR) in v BiH (SFOR) za okoli 13.000 mož do konca letošnjega leta.
Tako naj bi se pobuda za izboljšanje vojaških zmogljivosti zavezništva, o kateri je bila odločitev sprejeta pred tremi leti in ki obsega 58 točk, osredotočila na najbolj nujne naloge. Poudarek je na zaščiti pred kemičnim in biološkim orožjem, tesnejšem sodelovanju pri razvoju vojaških zmogljivosti in njihovo financiranje ter reforma vojaških poveljstvenih struktur. "Praški vrh bo priča nastanku posodobljene zveze Nato na novi ravni, ki se je pripravljena soočati z novimi izzivi," je po srečanju dejal generalni sekretar zveze Nato George Robertson.
Obrambni ministri zveze Nato so v skupni izjavi tudi poudarili, da omejevanje območij, na katerih lahko posreduje Nato, ni več tema pogovorov znotraj zavezništva. Njegove sile morajo posredovati hitro in povsod tam, kjer bodo potrebne.
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je svoje kolege seznanil z ugotovitvami tajnih služb o razvoju in razširjenosti orožja za množično uničevanje. Kot je dejal po srečanju, ni nobenega dvoma, da se teroristične mreže močno trudijo, da bi takšno orožje dobile v roke. Rumsfeld je izrazil prepričanje, da bi prebivalstvo spričo ogroženosti razumelo povečanje izdatkov za obrambo, ki ga Washington zahteva od evropskih partnerjev.
Svet Nato-Rusija določil prvi načrt dela
Obrambni ministri 19 članic zveze Nato in Rusije so na svojem prvem tovrstnem srečanju danes v Bruslju določili prvi delovni načrt. Med drugim naj bi nemudoma začeli z oblikovanjem skupne ocene glede širitve in nevarnosti jedrskega, biološkega in kemičnega orožja. Poleg tega naj bi dvajseterica držav takoj začela sodelovati na vojaških področjih logistike, letalskega transporta in oskrbovanju letal z gorivom v zraku.
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je glede teh in drugih konkretnih rezultatov prvega zasedanja novoustanovljenega sveta dejal, da je bolj kot kdajkoli prej prepričan v uspeh sveta Nato-Rusija. Svet naj bi prevzel vodilno vlogo pri skupnem odzivanju na grožnje varnosti, je dejal Robertson in poudaril, da je ruski obrambni minister Sergej Ivanov prvič enakopravno sedel za mizo s kolegi iz 19 držav članic zveze Nato.
Ivanov je na zasedanju ponovil, da rusko obrambno ministrstvo ne bo spremenilo svojega stališča do širitve zveze Nato na vzhod in da ustanovitve sveta dvajsetih ne bi smeli razumeti kot nadomestilo za širitev zavezništva. Kot je dejal Ivanov, bi imela širitev uničujoče posledice za celoten režim sporazumov, če ne bodo pospremljeni s strogimi ukrepi glede nadzora nad oborožitvijo. V teh razmerah bi morala po njegovem mnenju v veljavo stopiti prilagojena verzija sporazuma o konvencionalnih silah v Evropi, ki bi jo morale podpisati tudi nove članice. Ivanov je sicer dejal, da je širitev notranja zadeva zveze Nato.
