Cerar: Ne smemo se vmešavati v suverenost Španije

Špansko vrhovno sodišče je danes devetim od 12 katalonskih voditeljev, ki jim je sodilo zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve Katalonije od Španije, dosodilo med devet in 13 let zapora. Obsojeni so vstajništva in zlorabe javnih sredstev.

Na najvišjo kazen, 13 let zapora, je vrhovno sodišče zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev obsodilo nekdanjega podpredsednika katalonske vlade Oriola Junquerasa.

Špansko tožilstvo ga je sicer obtožilo upora in zlorabe javnih sredstev ter zanj zahtevalo najvišjo kazen - 25 let zapora. Državno odvetništvo, ki ga imenuje vlada, je namesto upora predlagalo blažjo obtožbo vstajništva in zaporno kazen 12 let.

"Ni druge možnosti kot oblikovanje nove države, da bi pobegnili iz te, ki preganja demokrate, prepoveduje glasovanje in proteste ter zapira zaradi političnih prepričanj," je v prvem odzivu sporočil Junqueras. "Neodvisnost je danes potrebna bolj kot kdaj koli za svobodnejšo, pravičnejšo in bolj demokratično družbo," je dodal in napovedal, da se bodo vrnili še močnejši.

Trije nekdanji katalonski ministri so bili medtem zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev obsojeni na 12 let zapora. Dva druga nekdanja ministra katalonske vlade pa sta bila obsojena na 10 let in pol zapora, poroča španski časnik El Pais.

Nekdanja predsednica katalonskega parlamenta Carme Forcadell je bila zaradi vstajništva obsojena na zaporno kazen v višini 11 let in pol, vodji dveh civilnodružbenih gibanj Jordi Cuixart in Jordi Sanchez pa na devet let.

Sodili so še trem drugim nekdanjim članom katalonske vlade, ki pa jim tožilstvo očita zlorabo javnih sredstev in nepokorščino. Zanje je zahtevalo po sedem let zapora in 30.000 evrov globe.

Kot tožnik je nastopilo tudi državno odvetništvo, ki ga imenuje vlada. To je namesto upora predlagalo blažje obtožbe vstajništva in zaporne kazni med sedem in 12 let.

Prepovedani referendum o katalonski neodvisnosti: večina glasovala 'za'

Sojenje se je sicer začelo sredi februarja, končalo pa sredi junija. Sodili so jim zaradi njihove vloge pri pripravi referenduma o neodvisnosti Katalonije 1. oktobra 2017, ki so ga katalonske oblasti izvedle kljub sodni prepovedi. Neodvisnost je podprlo 90 odstotkov udeležencev ob 42-odstotni udeležbi. Katalonski regionalni parlament je nato 27. oktobra 2017 potrdil resolucijo, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije kot "suverene, demokratične, socialne in pravne države".

Španski mediji, ki se sklicujejo na sodne vire, so sicer še pred znano sodbo poročali, da se vrhovni sodniki najverjetneje ne bodo odločili za kaznivo dejanje upora, ki bi pomenilo od 15 do 25 let zapora, temveč za vstajništvo, za katero je predvidenih od 10 do 15 let zapora. Časnik El Confidencial je sicer pisal, da naj bi obdolžencem dosodili med štiri in deset let zapora.

Pri uporu gre sicer za nasilen poskus spremembe strukture države, med drugim razglasitve neodvisnosti dela Španije. Pri vstajništvu pa gre za poskus oviranja izvajanja zakonodaje.

Cerar: Ne smemo se vmešavati v suverenost Španije

Zunanji minister Miro Cerar je najprej izpostavil zavedanje, da je s slovenskega vidika zadeva precej čustvena. Vsi se še spomnimo časa, ko so Katalonci navdušeno podpirali naš proces osamosvojitve, zato se Slovenke in Slovenci, tudi nekateri politiki, na to zadevo odzivajo z izrazom hvaležnosti, je dejal.

A ključno je po ministrovih besedah stališče, ki ga moramo zavzeti kot država, pri čemer je treba ravnati odgovorno, ob upoštevanju vseh dejstev. Španija je demokratična, pravna država in članica EU, ki zagotavlja vsem svojim državljanom temeljne človekove pravice, je poudaril.

Primer Katalonije tako po Cerarjevih navedbah nikakor ni primerljiv s slovenskim primerom, saj je Slovenija v letih 1990 in 1991 stremela k temu, da bi sploh postala demokracija in članica EU. "Primerjava med tema dvema procesoma ni na mestu, čeprav ljudje to včasih čustveno primerjajo, kar je razumljivo," je menil.

Ob tem je ocenil, da se bodo katalonski voditelji na odločitev zelo verjetno pritožili. "Počakati je treba na dokončen razplet dogodkov, hkrati pa moramo spoštovati suverenost Španije, suverenost njenega notranjega pravnega reda, tako kot to spoštujejo drugi, ko gre za Slovenijo. Se pravi, ne smemo se v to vmešavati," je poudaril minister. "Španija je suverena, enotna država. Tako določa njena ustava in to stališče moramo spoštovati," je še dodal.

Nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je bil oktobra 2017 na referendumu o katalonski neodvisnosti med mednarodnimi opazovalci, pa je današnjo sodbo španskega sodišča nekdanjim katalonskim voditeljem označil za "velikanski škandal". Izpostavil je, da "se, seveda, nihče od nas ne more neposredno vmešavati v delo sodišč". Vprašanje španski vladi pa se lahko postavi, je menil. "Ker mislim, da v Evropi vsaj, tudi pri nas, ni nobenega nesporazuma okrog tega. Vsi smo enakega mnenja, da, seveda, spada organiziranje glasovanja, referendumov in tako naprej med človekove pravice," je dejal.

Na katalonskih ulicah se že zbirajo protestniki

Protestniki so se kmalu po objavi sodbe vrhovnega sodišča med drugim začeli spontano zbirati v Barceloni in Gironi. V prestolnici Katalonije je na ulice prišlo okoli 8000 ljudi, v Gironi pa 6000, navajajo oblasti.

Civilnodružbena organizacija Tsunami Democratic je pozvala k blokadi barcelonskega letališča Prat, kjer so protestniki zasedli terminal 1 in se ne želijo umakniti. Z letališča že poročajo o prvih zamudah zaradi protestov. Prišlo je tudi do prerivanja s policisti, ki so uporabili gumijevke. Za nekaj časa so morali ustaviti promet na železnici in podzemni železnici, ki povezujeta letališče z mestom, a zdaj že normalno obratujeta.

Protestniki blokirajo tudi več cest in železniških prog po regiji, med drugim v Gironi.