Ključne volitve v Libanonu

Volišča so se zaprla ob 18. uri po srednjeevropskem času, a so lahko volivci, ki so že bili na voliščih, svoj glas oddali tudi po tej uri. Prve rezultate je pričakovati v noči na ponedeljek, uradnih izidov pa ne pred ponedeljkom.

Vrste pred volišči

Volitve je sicer zaznamovala visoka volilna udeležba. Številni volivci so se na volišča odpravili že pred njihovih odprtjem, tako da so ponekod nastale dolge vrste. Že pred volilnim dnem so se v domovino vrnili številni Libanonci, ki živijo v tujini, saj lahko glasujejo le doma. "Takšne volilne udeležbe v zgodovini libanonskih volitev še ni bilo," je udeležbo komentiral notranji minister Ziad Baroud.

Po uradnih navedbah je bila volilna udeležba še posebej visoka v četrtih, kjer živi krščansko prebivalstvo. Del te skupnosti podpira Hezbolah, drugi pa prozahodno koalicijo. Da bi se ključna volilna igra lahko odigrala predvsem na območjih s krščanskim prebivalstvom, ki je razdeljeno med oba tabora, so napovedovali že pred volitvami.

Ostri varnostni ukrepi

Oblasti so ob volitvah močno poostrile varnostne ukrepe. Za varnost po vsej državi je skrbelo 50.000 vojakov in policistov, katerih naloga je bila predvsem preprečiti spopade med dvema nasprotujočima si političnima taboroma. Volitve je spremljalo tudi 200 tujih opazovalcev, med drugim iz EU in Carterjevega centra. Večjih incidentov niso zabeležili.

Najbolj verjetna koalicijska vlada

Volitve v Libanonu so ključne za prihodnost dežele Ceder in širšega Bližnjega vzhoda. Odločajo namreč o tem, ali se bo ohranilo krhko ravnovesje med prozahodno parlamentarno večino in šiitsko opozicijo pod vodstvom Hezbolaha oz. ali bo država ohranila prozahodno usmeritev ali se bo obrnila k Iranu. Po napovedih analitikov bo volilna tekma tesna. Kdor koli bo zmagovalec, bo to verjetno le za nekaj sedežev in bo moral v vsakem primeru oblikovati koalicijsko vlado.

Opazovalci volitev so zato Libanonce pozvali, naj sprejmejo izid, ne glede na to, kakšen bo, saj bi sicer lahko država znova zdrknila v kaos. Nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter, ki spremlja volitve, je tako dejal, da se izida volitev ne boji, "da pa se boji, da ljudje tega izida morda ne bodo sprejeli prijateljsko".

Libanonski predsednik Michel Suleiman je v tej luči ob oddaji glasu izjavil, da podpira vse kandidate. Poudaril je tudi, da je njegova glavna skrb krepitev demokracije. Dejal je še, da se bo proces narodnega dialoga med sprtimi stranmi v Libanonu nadaljeval.

Volitve po letih nestabilnosti

Volitve potekajo po štirih letih nestabilnosti, v katerih so se zvrstili umori politikov, uničujoča izraelska ofenziva, spopadi med vojsko in islamisti v palestinskem begunskem taborišču ter huda politična kriza, ki so ji lani sledili boji med privrženci opozicije in parlamentarne večine z več kot sto mrtvimi.

ZDA in njihove zaveznice želijo, da bi oblast obdržala sedanja parlamentarna večina pod vodstvom Saada Haririja, sina umorjenega libanonskega premiera Rafika Haririja. Gre za krhko koalicijo sunitskih muslimanov, druzov in nekaterih krščanskih sekt, združenih pod imenom 14. marec.

Na drugi strani Iran in Sirija podpirata opozicijsko zavezništvo, imenovano 8. marec, v katerem so okoli šiitskega gibanja Hezbolah zbrani prav tako šiitski Amal in krščanske frakcije okoli nekdanjega nacionalističnega generala Michela Aouna.