'Ključen izziv za NATO'

"Slovenija bo nadaljevala z vojaškim prispevkom v Afganistanu in premislila o drugih vidikih podpore, vključno s civilno, kajti stabilnosti ni mogoče doseči zgolj z uporabo vojaških sredstev," je po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov članic zveze NATO v Bruslju povedal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. "Konkretnih podatkov" o prispevku Slovenije minister ni navedel, je pa povedal, da se razmišlja o pomoči na področju vzgoje in izobraževanja ter pri urjenju varnostnih sil.

"Afganistan je ključen izziv za NATO," je sicer poudaril Rupel. Zavezništvo se boji "izzivov, predvsem na jugu", zato je bila danes pomembna razprava o zadržkih, ki jih imajo posamezne države pri pošiljanju vojakov na teren in medsebojni pomoči. "Večina držav je sprejela predloge o tem, da bi se odrekli tem zadržkom," je povedal.

Slovenske enote v Afganistanu niso blizu najnevarnejšim predelom, zato za Slovenijo ti zadržki niso tako "aktualno vprašanje", je povedal minister. Obstajajo težnje, da se omejitve oziroma zadržki zmanjšajo, temu sta na primer pritrdili Češka in Slovaška, Slovenija pa se o tem ni posebej izrekla. Slovenija zadržke za zdaj ohranja, je povedal veleposlanik Slovenije pri NATO Božo Cerar.

Za odpravo nacionalnih omejitev so se v okviru dogovora za krepitev in povečanje prožnosti sil ISAF lani novembra na zasedanju v Rigi dogovorili voditelji članic zveze NATO. Zavezali so se, da bodo članice v nujnih primerih sodelovale ne glede na nacionalne omejitve, ki sicer opredeljujejo območje in pogoje delovanja vojakov.

Slovenski premier Janez Janša je v Rigi zagotovil, da bo Slovenija premislila o odpravi omejitev, kar pa ne pomeni, da bodo pripadniki SV premeščeni v nemirne dele Afganistana. V začetku letošnjega leta naj bi v Afganistan, kjer je sedaj v Heratu in Kabulu nameščenih 54 pripadnikov SV, odšlo še do 12 vojakov. Zanje naj bi veljale tri nacionalne omejitve: da so nameščeni le v Heratu, da ne posredujejo v nemirih ter da varujejo samo konvoje in oporišče.

De Hoop Scheffer: Pobuda za Afganistan se krepi

Zveza NATO bo "zagotovo okrepila civilna, vojaška in ekonomska prizadevanja" v Afganistanu, pa je v Bruslju povedal generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer. Srečanje "ni konferenca za nabor novih sil", je poudaril in dodal, da "upa, da bo v prihodnje več držav prispevalo svoj delež za obnovo in razvoj Afganistana". "Sporočilo je jasno - pobuda za Afganistan se krepi," je poudaril de Hoop Scheffer. Obstaja konsenz, da je potreben "celostni pristop", ki združuje civilni in vojaški vidik, učinkovito usklajevanje z afganistansko vlado in ZN, ki bo bolj osredotočeno na obnovo in razvoj.

Med zunanjimi ministri obstaja "jasen občutek enotnosti" in "trdna zavezanost za prevzem pobude na različne načine", je poudaril tiskovni predstavnik zveze NATO James Appathurai. Gre za prizadevanja za "bolj usklajeno delovanje med civilno in vojaško stranjo ter med samimi civilnimi dejavnostmi", gre za "krepitev pomoči policiji, vojski in institucijam", je pojasnil Appathurai. "Ni razvoja brez varnosti in ni trajne varnosti brez razvoja," je poudaril.

K enotnosti in pripravljenosti na pomoč med državami je precej prispevala ameriška pobuda, ki jo je predstavila ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice. "Njene besede so spodbudile druge države," je dejal generalni sekretar zavezništva. Državna sekretarka je napovedala, da bodo ZDA za Afganistan namenile dodatnih 10,6 milijarde dolarjev, in sicer 8,6 milijarde dolarjev za vojsko in policijo ter dve milijardi dolarjev za infrastrukturo.