Kljub raku skrbi za neodzivno ženo

Težko je prisostvovati takšnemu prizoru, a ne gre si zatiskati oči – lahko se zgodi vsakomur izmed nas. "Saj mislim, da mi bo kaj povedala, pa ne. Lejte, ona si je zbrala zdaj eno točko. Ne vem, kam gleda," razlaga 64-letni Vehid Memić, ki skrbi za svojo 61-letno ženo Zado. Ta je že več mesecev popolnoma neodzivna, v vegetativnem stanju. 

Njuno življenje se je začelo zapletati  leta 2004, ko so ženi odkrili tumor na možganih. Po operaciji se je invalidsko upokojila. Leta 2017 pa so pri njemu odkrili raka na želodcu. "Potem ko so mene operirali, sem prišel domov. Doma me je ona čuvala, skrbela za mene. Cele noči ni spala," z žalostjo pove Memić.

A vlogi sta se zdaj obrnili. Dan in noč je ob nemočni ženi. Spominja se tiste noči, ko se je njuno življenje povsem spremenilo. "Zjutraj ob štirih me samo enkrat nekdo prime za peto od noge, jaz skočim, pogledam. Buf je naredilo, je padla in od takrat konec."

Ugotovili so, da ji je počila anevrizma. Na nevrološki kliniki so jo ohranili pri življenju, a ujeto v spancu. Po treh mesecih, januarja letos, so jo poslali domov in mu svetovali, naj jo namesti v dom, česar pa si ne more privoščiti. Prav tako se zaveda, da tam ne bi imela ves čas človeka ob sebi tako kot doma.

Vehid je ves čas ob njej, tudi spi ob postelji na tleh, da ko je v stiski, če se ji v pljučih nabere tekočina in začne hropsti, za to nemudoma  poskrbi. "Lahko se zbudi zdaj, lahko čez šest mesecev, lahko nikoli," odgovori na vprašanje, če se bo žena še kdaj zbudila. Želel bi si, da jo namestijo v negovalno bilnišnico, kjer bi jo tudi razgibavali, saj ima že mnogo preležanin. Pet mesecev namreč že negibno leži. 

Za zakoncema je 28 let srečnega zakona. V Slovenijo sta prišla še mlada iz bosanskega sanskega mosta in si v Kočevju ustvarila svoje sanje, ki jih je zdaj konec. Sogovornik prvič v življenju prosi za pomoč, kajti stroškov vseh zdravil, posebnih mazil in povojev za preležanine ter posebne hrane ob skromni pokojnini obeh ne vzdržita.

Ker presegata cenzus, nimata pravice do denarne pomoči. S centra za socialno delo je sicer dobil izredno denarno pomoč, s katero je letos kupil drva, saj mora ohranjati doma stalno temperaturo. Kot ugotavlja, pa za ženo ne more skrbeti tako, kot so mu zdravniki svetovali. Potrebovala bi posebne vitamine, ki bi jih moral polovično doplačati. 

Že v začetku februarja pa je na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje  vložil prošnjo za dodatek za pomoč in postrežbo, a odgovora še ni prejel. 

Pred boleznijo je pogosto tudi sam pomagal ljudem v stiski. Zdaj pa prvič prosi za pomoč on.