Kljub Karadžićevi odsotnosti začeli proces

Na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je danes nadaljeval proces proti nekdanjemu političnemu vodji bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, ki so ga v ponedeljek zaradi odsotnosti obtoženca preložili. "Sodišče je mnenja, da se lahko zaslišanje nadaljuje brez njegove navzočnosti," je dejal južnokorejski sodnik O-Gon Kwon. Ob tem je poudaril, da je Karadžić "svobodno in nedvoumno" odločil, da ne bo navzoč, "moral pa bo sprejeti posledice tega".

64-letni Karadžić, ki ga obtožnica haaškega tožilstva v 11 točkah bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida, je že v ponedeljek bojkotiral začetek sojenja, zaradi česar so ga preložili na danes. Svojo odsotnost je utemeljil s tem, da naj ne bi imel dovolj časa za pripravo svoje obrambe. Pred sodiščem se namreč nekdanji politični vodja bosanskih Srbov zagovarja sam.

Sodnik Kwon je povedal še, da bo sodišče sedaj razmislilo, ali bo Karadžiću, če bo še naprej bojkotiral sojenje, dodelilo odvetnika po službeni dolžnosti. Trije sodniki bodo o tem, kako naprej, prihodnji teden odločili po uvodnem nastopu tožilstva, če se Karadžić tudi v ponedeljek ne bo prikazal na sodišču. V ponedeljek se bo namreč nadaljevalo sojenje.

Tožilstvo je danes ob odsotnosti Karadžića sicer začelo predstavljati obtožnico. Tožilec Alan Tieger je poudaril, da je bil Karadžić "vrhovni poveljnik" kampanje etničnega čiščenja med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. "Ta primer je primer o vrhovnem poveljniku, človeku, ki je vpregel sile nacionalizma, sovraštva in strahu, da bi uveljavil svojo vizijo etnično ločene BiH: Radovanu Karadžiću," je dejal Tieger. Dodal je, da je Karadžić "etnično očistil velika območja BiH" med vojno, ki je terjala okoli 100.000 smrtnih žrtev, 2,2 milijona ljudi pa je moralo zbežati z domov. Karadžić je pokazal "prezir do zakona in človečnosti pri iskanju tistega, kar je razumel kot srbski interes". Bil je "tako arhitekt politik, ki so bile osnova zločinov, kot vodja sil, ki so jih izvajale," je dodal Tieger.

Karadžić je obtožen "sodelovanja v obsežni skupni kriminalni dejavnosti, katere cilj je bila odstranitev bosanskih Muslimanov in Hrvatov z ozemelj BiH, za katere je trdil, da bo ozemlje bosanskih Srbov", še piše v obtožnici. Ključni del obtožnice sta dve točki, ki Karadžića bremenita genocida, vključno s pokolom 8000 Muslimanov v Srebrenici julija 1995. Dokument tožilstva vključuje tudi obtožbe o pregonih, uničevanjih, umorih, posilstvih in deportacijah, zagrešenih v 19 občinah v BiH, in med 44-mesečnim obleganjem Sarajeva, pri čemer je bilo ubitih okoli 10.000 ljudi.