Omenjeni protokol o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov je EU tako v celoti prevzela v svoj pravni red. Kot omenjeno, so z uveljavitvijo vseh določil kjotskega protokola stopila v članicah EU v veljavo tudi določila o nadzorovanju, beleženju in poročanju o emisijah in toplogrednih plinih. Na podlagi omenjenih določil bodo lahko članice povezave in EU zasledovale svoje cilje in po potrebi sprejemale dodatne ukrepe. Določila se nanašajo tudi na koordiniranje med EU in članicami na ravni Združenih narodov. Evropska komisija bo sicer letno ocenjevala napredek glede zmanjševanja emisij in toplogrednih plinov, po potrebi pa bo predlagala tudi sprejemanje primernih ukrepov.
Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o klimatskih spremembah so države članice in EU kot celota ratificirale 31. maja 2002. Doslej ga je skupaj ratificiralo že 120 držav, ki predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva, vendar pa v veljavo ne bo stopil, dokler ga ne bo ratificiralo toliko industrializiranih držav, da bo vsota njihovih izpustov toplogrednih plinov v ozračje znašala 55 odstotkov vseh svetovnih izpustov. Z rusko ratifikacijo bi ta prag presegli, saj ta država sama v ozračje izpusti kar 17 odstotkov vseh emisij, vendar pa Moskva pristop k dokumentu za zdaj zavrača.
