S tem je Rusija omogočila, da bo protokol o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov lahko stopil v veljavo sredi februarja naslednje leto.
Ratifikacijske listine je generalnemu sekretarju Kofiju Annanu predal ruski ambasador pri OZN, Andrej Denisov. Kot je dejal generalni sekretar, je ruski pristop h kjotskemu protokolu zgodovinski korak naprej v prizadevanjih sveta v boju proti 'resnični globalni nevarnosti'. S tem pa je tudi končana negotova prihodnost sporazuma, je še dodal Kofi Annan.
Industrijske države so se leta 1997 v japonskem Kjotu zavezale, da bodo v obdobju med letoma 2008 in 2012 znižale izpuste toplogrednih plinov za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Ruska ratifikacija je bila nujna, da bi protokol končno stopil v veljavo, saj so od podpisa leta 2001 odstopile ZDA, ki so odgovorne za približno četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov. Rusija pa je bila leta 1990 odgovorna za 17 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov.
Prihodnji krog mednarodnih pogovorov o podnebju bo decembra v Buenos Airesu, pogajanja o izpustu toplogrednih plinov po letu 2012 pa naj bi se začela prihodnje leto.
Ruski svet federacije je sporočil, da se bo Moskva o morebitnem sodelovanju pri zmanjšanju emisije toplogrednih plinov po letu 2012 odločila na podlagi decembrskih pogovorov. Duma je namreč protokol potrdila s pridržkom, da bo Rusija sodelovala samo v prvi fazi izvajanja protokola, t.j. od leta 2008 do 2012. Nato bo preučila, ali je protokol v skladu z ruskimi interesi, sicer pa zamrznila svoje obveznosti po protokolu.
