Industrializirane države, med njimi tudi Slovenija, bodo morale omejiti oziroma zmanjšati emisije toplogrednih plinov, ki so glavni vzrok za podnebne spremembe. Gre za pomemben dogodek na področju varovanja okolja, saj pomeni začetek organiziranega in usklajenega delovanja za ublažitev oziroma preprečitev neugodnih podnebnih sprememb.
Kjotski protokol predstavlja majhen, a izredno pomemben prvi korak na poti k reševanju problematike podnebnih sprememb, ki so ena največjih groženj človeštvu v sedanjem času. Zaradi soglasja o tej grožnji so države leta 1992 na svetovnem vrhu v Rio de Janeiru sprejele okvirno konvencijo ZN o spremembi podnebja, 11. decembra 1997 pa protokol k tej konvenciji imenovan Kjotski protokol. Ta v obdobju med letoma 2008 in 2012 predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990.
Čakali smo dolgih sedem let
Dobrih sedem let po sprejetju bo protokol končno postal veljaven. Potem, ko ga je ratificirala vrsta industrializiranih držav in držav v razvoju in ko so ZDA od njega odstopile, je bil pogoj za njegovo veljavnost samo še ratifikacija Rusije. Po večletnih prizadevanjih Evropske unije in nekaterih drugih držav je Rusija novembra lani protokol tudi ratificirala.
Sam protokol problema podnebnih sprememb sicer ne bo rešil. S tem razumevanjem je bil tudi izdelan in sprejet, obdobje 2008-2012 pa je v njem določeno kot prvo ciljno obdobje, ki mu bodo sledila nova. Slovenija, ki je protokol podpisala oktobra 1998 in ga julija 2002 tudi ratificirala, se je obvezala, da bo v prvem ciljnem obdobju za osem odstotkov zmanjšala emisije toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto 1986, ko so bile emisije toplogrednih plinov najvišje. Leta 1986 so bile emisije toplogrednih plinov v Sloveniji 20,60 milijona ton ekvivalenta CO2, osemodstotno zmanjšanje pa pomeni, da Slovenija v obdobju 2008-2012 v povprečju ne bo smela preseči 18,95 milijona ton emisij ekvivalenta CO2 na leto. Celotni ocenjeni stroški izvajanja Kjotskega protokola v Sloveniji znašajo v bolj ugodnem primeru okoli 5,5 milijarde tolarjev letno, v manj ugodnem primeru pa okoli 10 milijard tolarjev letno.
Tudi ZDA naj bi postale članice
V Kjotskem protokolu je tudi zapisano, da se morajo v letu 2005 začeti pogovori o obveznostih držav v naslednjih ciljnih obdobjih. Pričakovati je, da bodo ti pogovori dolgotrajni in težavni, saj bo za učinkovit boj proti podnebnih spremembam treba povečati obstoječe obveznosti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov industrializiranih držav, pogodbenic protokola, postopoma vključiti v skupino držav s tovrstnimi obveznostmi predvsem večje države v razvoju, čimprej pritegniti v to skupino tudi ZDA, ki so same odgovorne za okoli četrtino vseh svetovnih emisij ogljikovega dioksida.
Protokol predvideva kot dopolnilo k domačim ukrepom tri t.i. kjotske mehanizme in sicer: trgovanje z emisijami, skupna izvajanja in mehanizem čistega razvoja. Ukrepi, s pomočjo katerih bomo izpolnili obveznosti iz protokola, so predvsem povečevanje energetske učinkovitosti, vzpodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, prehod na goriva z manjšo vsebnostjo ogljika, okolju prijaznejše ravnanje z odpadki, racionalnejša raba umetnih gnojil ipd.
EU je s 1. januarjem letos začela trgovati z emisijami toplogrednih plinov, natančneje z emisijami ogljikovega dioksida. Države članice so morale Evropski komisiji predložiti nacionalne načrte za alokacijo kvot emisij toplogrednih plinov.
