Začelo se je z velikimi obljubami Roberta Goloba januarja 2023: "Smo skupaj odločeni, da reforme, ki jih Slovenija potrebuje, da postane moderna država, tudi izpeljemo." A želje so eno, resničnost pa drugo, pravi politični analitik Aljaž Pengov Bitenc. "Premier Golob je na neki točki vendarle ta stik z realnostjo dosegel na ta način, ko je ugotovil, da ne bo šlo vse naenkrat in da se bo moral odločiti o prioritetah," doda.
Neslavno je na očeh javnosti zastala davčna reforma. "Če ne znamo sestaviti te zgodbe na ta način, potem davčne reforme sploh ne potrebujemo in je ne bomo izvajali," je premier napovedal marca 2023 v oddaji Preverjeno.
Da ta sicer ni propadla in da pripravljajo rešitve, danes pravijo na finančnem ministrstvu, a vendar o konkretnih ukrepih v tem trenutku še ne morejo govoriti. Finančni minister pa začasno prevzema tudi ministrstvo za javno upravo in s tem tudi plačno reformo. Vladna časovnica, da bo dogovor s sindikati sklenjen do 15. oktobra, zastavljena še pod ministrico Sanjo Ajanovič Hovnik, je z njenim odstopom nedosegljiva. Sindikati so na plan prišli tudi z novo zahtevo, in sicer naj vlada umakne določbo, ki onemogoča usklajevanje plač v prihodnjem letu. Če tega ne bo storila, bodo neuradno sindikati razmislili, ali se sploh še splača pogajati naprej.
"Realno življenje se dogaja in vse male podrobnosti, ki potem korak za korakom te stvari oddaljujejo do točke, ko bo kar naenkrat politika ugotovila, da so volitve pred vrati in da se ne moremo iti reform, ker vemo, kaj to pomeni za volilni rezultat," pravi Pengov Bitenc. In tako ocenjuje: "Recimo, da ima realno ta vlada še kakšno leto za resne reforme, morda malo dlje za kakšne manj resne reforme, ampak čas gotovo ima. Od nje je odvisno in predvsem od premierja je odvisno, kako zelo uspešna bo pri tem."
Pripravljena pa bo morala biti – takšna je bila zaveza Evropski komisiji – do konca prihodnjega leta pokojninska reforma. Med izhodišči pa tudi, če pri 65 letih ne bi dosegli 40 let delovne dobe, bi delali do 67. leta.
KOMENTARJI (459)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.