Dolgo je tega, odkar je skupna država SFRJ razpadla. Vprašanja meje pa se še naprej pojavljajo. Hrvaška tako nima niti z eno nekdanjo bratsko republiko in sosedo rešeno vprašanje meje.
Srbija: Kje je meja na Donavi?
Hrvaška ima tako s Srbijo odprta mejna vprašanja na reki Donavi. Spornih je približno 174 kilometrov. Uradna Beograd in Zagreb sta leta 1998 želela skleniti kompromis in sta mejo zarisala po sredini reke Donave. Hrvaška se danes s to razdelitvijo ne strinja, saj je zaradi spreminjanja toka reke, na levem, srbskem bregu, ostalo kar nekaj hektarjev hrvaške zemlje. Te dni se hrvaški premier Ivo Sanader pripravlja na uradni obisk Beograda. Srbski in hrvaški mediji tako že nekaj dni poročajo o morebitnih scenarijih, ki bi se lahko odvijali v Beogradu. Vsi pa prenašajo obljube Hrvaške, da se do svojih sosed, ko bo beseda nanesla na reševanje vprašanja meje, ne bodo obnašali kot Slovenci.
BiH: Incidenti na Martin Brodu
Z Bosno in Hercegovino (BiH) imajo prav tako spor na reki. Gre za reko Uno, po kateri poteka skoraj 1000 kilometrov meje med BiH in Hrvaško. Med državama je prihajalo tudi do resnih incidentov.
Eden izmed hujših incidentov se je zgodil konec devetdesetih let, ko so se skorajda spopadli hrvaški policisti in vojaki mednarodnih sil. 23. decembra 1998 so vojaki enot SFOR na zahtevo visokega civilnega predstavnika za BiH Carlosa Westendorpa iz spornega kraja Martin Brod na zahodni bosanski meji s Hrvaško odstranili hrvaške policiste. S poveljstva enot SFOR v Sarajevu so takrat sporočili, da je akcija potekala brez izgredov ali nasilja, kraj pa je nato bil pod nadzorom policistov Federacije BiH. Meja na območju Martin Broda je sporno vprašanje med Hrvaško in Federacijo BiH, saj si je Hrvaška po koncu vojne 1995 območje priključila. Pred vojno je bilo območje del BiH, predstavniki urada Carla Westendorpa pa so poudarjali , da je območje nesporno del bosanskohercegovskega ozemlja. Hrvaški mediji pa so takrat poročali, da so mednarodne sile imele srečo, da se v spor niso vpletli hrvaški vojaki.
Meja med BiH in Hrvaško ni določena niti pri mestu Neum. Leta 1999 je bil sprejet sporazum, ki je urejal celotno mejo s Hrvaško. Po tem sporazumu je BiH dobila dostop do mednarodnih voda. Toda težava je v tem, da hrvaški parlament vse do danes ni ratificiral omenjenega sporazuma. Tako so hrvaški mediji v času lanske turistične sezone iz Neuma poročali o številnih napadih na turiste iz BiH.
Črna gora: Kaj bomo s Prevlako?
Črnogorci niso izjema. Oni se prav tako morajo pogajati s Hrvaško o meji. Sporen je polotok Prevlaka, ki ga nadzoruje hrvaška stran. Težava je v tem, da Prevlaka zapira vhod v Boko Kotorsko, ki pripada Črni gori. Pogovori so potekali že leta 2002 in kazalo je, da bosta državi hitro našli rešitev. Dosegli sta začasno rešitev, ki ni upoštevala sredinske črte med črnogorsko in hrvaško obalo.
Zagreb zdaj zahteva prav to, kar so leta 2002 izpustlili - sredinsko črto med črnogorsko in hrvaško obalo, kar bi pomenilo, da bi nadziral pomemben del morskega pasa ob vhodu v zaliv Boka Kotorska.
KOMENTARJI (95)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.