Predsednik Zemin je ob tej priložnosti izrazil upanje, da bodo prebivalci mesta v prihodnje še več prispevali k ustvarjanju novega Hong Konga in Kitajske. V bližini prizorišča slovesnosti so medtem ob strogem policijskem nadzoru potekali številni protesti proti kršenju človekovih pravic na Kitajskem.
Na današnji slovesnosti je zaprisegel tudi predsednik avtonomne hongkonške vlade Tung Chee Hwa, ki tako začenja svoj drugi petletni mandat. Tung je nedavno poskrbel za veliko razburjanje med zagovorniki demokracije, ko je napovedal največjo institucionalno reformo organov oblasti v Hong Kongu od vrnitve Kitajski. Tung je na slovesnosti tudi poudaril, da je bilo prvih pet let po pripojitvi Kitajski za Hong Kong najtežjih, prebivalcem pa je nato obljubil ponoven razcvet gospodarstva in zatrdil, da bo politika "ena država, dva sistema" na dolgi rok prinesla velik uspeh.
Poleg Tunga je slovesno zapriseglo še štirinajst ministrov njegove nove vlade, ki v skladu z nedavno spremembo tako imenovane hongkongške ustave za svoje delo odgovarjajo le še predsedniku vlade. Omenjena sprememba je naletela na ostre kritike s strani demokratičnih gibanj, ki se bojijo, da se bo s tem le še povečal nadzor Pekinga.
Spremembe v petih letih
Na današnji dan pred petimi leti je bil Hong Kong vrnjen Kitajski, s čimer se je končala 156-letna britanska vladavina nad tem otočjem. 1. julija 1997 se je namreč iztekla "najemna pogodba", s katero je suverenost nad Hong Kongom začasno imela Velika Britanija. Kljub številnim in dolgotrajnim diplomatskim prizadevanjem, da bi eno najbolj razvitih in bogatih območij v Aziji "rešili" pred kitajsko komunistično oblastjo, so Britanci za svojo nekdanjo kolonijo lahko dosegli le, da bo za 50 let Hong Kong posebno upravno območje Kitajske, na katerem vlada načelo ena država, dva sistema.
Hong Kong je za Veliko Britanijo postal zanimiv pred okoli 200 leti, ko so britanski trgovci z opijem na otoku začeli uporabljati tamkajšnje naravno pristanišče. Kitajska je morala po prvi opijski vojni (1839-1842) s sporazumom v Nanjingu otok Hong Kong prepustiti Veliki Britaniji, po drugi opijski vojni (1856-1860) pa še otok Kowloon. Velika Britanija je nato leta 1898 s posebno pogodbo, ki je bila po mnenju nekaterih zgodovinarjev izsiljena, v najem za 99 let dobila še t.i. Nova ozemlja in otoke okoli Hong Konga. Mesto je zaradi ugodne lege že konec 19. stoletja postal izredno pomembno trgovsko in prometno središče.
Čeprav je 99-letna najemna pogodba veljala samo za Nova ozemlja, sta britanska in kitajska vlada 19. decembra 1984 podpisali deklaracijo o Hong Kongu, po kateri je celotno ozemlje 30. junija 1997 opolnoči prenehal biti britanska kolonija in je s 1. julijem postal sestavni del Kitajske s popolno notranjo avtonomijo, ki jo za 50 let zagotavlja temeljni zakon. Na področju obrambe in zunanje politike ima Hong Kong izvršilno, pravosodno in zakonodajno oblast, vodja izvršilne oblasti pa je Tung Chee Hwa, ki ga je na položaj decembra 1996 izbral poseben 400-članski kolegij v Pekingu. Temeljni zakon je otočju zagotovil tudi pravosodno neodvisnost.
Eno najbolj razvitih območij
Hong Kong je gospodarsko in finančno eno najbolj razvitih območij sveta. Na 1092 kvadratnih kilometrih živi 6,6 milijona prebivalcev, od tega jih je okoli tri odstotke britanskega rodu. Uradni jezik je poleg kitajskega tudi angleški. Hong Kong je druga največja finančna azijska in deveta trgovinska sila na svetu. Najpomembnejša je storitvena dejavnost, ki ustvari čez 85 odstotkov BDP, poleg trgovine in prometa pa je najpomembnejši sektor v Hong Kongu finančni. Ravno načelo ena država, dva sistema pa naj bi zagotovilo, da se bančništvo in druge storitvene dejavnosti iz strahu pred kitajskim komunističnim sistemom ne bi začele seliti iz tega azijskega finančnega središča.
