Kitajska: Carine na uvoz jekla in aluminija so resen napad na ustaljeni red v mednarodni trgovini

Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi spornih carin na uvoz jekla in aluminija je sprožila burne odzive po svetu.

Japonska je posvarila pred "velikim učinkom" na gospodarske odnose med dolgoletnima zaveznicama.

Uvedba 25-odstotnih carin na jeklo in 10-odstotnih na aluminij "bi lahko imela velik učinek na gospodarske odnose" med prvim in tretjim največjim svetovnim gospodarstvom, ZDA in Japonsko. Tiskovni predstavnik japonske vlade Jošihide Suga je menil, da bi poteza lahko škodila globalnemu trgovinskemu sistemu in celotnemu svetovnemu gospodarstvu. Tokio bo na Washington pritisnil, naj tudi Japonsko uvrsti med izjeme, za katere carine ne bodo veljale.

Nasprotovanje je izrekla tudi Kitajska, ki ima drugo največje gospodarstvo na svetu. Po oceni Pekinga so carine "resen napad na ustaljeni red v mednarodni trgovini". Gre za "protekcionizem v imenu nacionalne varnosti", je opozoril Wang Hejun s kitajskega ministrstva za trgovino.

Južna Koreja bo prav tako zaprosila ZDA, naj jo izbrišejo s seznama držav, za katere bodo veljale carine. Če ji to ne bo uspelo, bo preverila možnost, da bi carine izpodbijali pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), so zapisali v uradni izjavi ministrstva za trgovino.

Nemška gospodarska ministrica Brigitte Zypries je v izjavi poudarila, da gre pri Trumpovi potezi za "protekcionizem, ki žali tesne partnerice, kot sta EU in Nemčija, in omejuje svobodno trgovino". Nemčija bo po njenih besedah v posvetovanjih z EU podala "jasen odgovor".

Britanski minister za trgovino Liam Fox je že v četrtek ameriške poteze označil za "napačne". "S presežki proizvodnje jekla se lahko spopademo večstransko, a to je napačna pot," je menil. Misel, da bi bila tarča carin tudi Velika Britanija, se mu ob tem zdi "absurdna", saj Velika Britanija z jeklom zalaga ameriško vojsko in torej v njenem primeru argument o nacionalni varnosti ni smiseln.

Prvi mož gospodarskega inštituta Ifo iz Münchna Clemens Fuest je Trumpove poteze opisal kot "nevarno napačno pot". EU mora po njegovem odgovoriti z omejenimi carinami na ameriške izdelke, hkrati pa ZDA voditi dialog s ponudbo, da ob umiku ameriških carin dodatno odpre svoj trg za ameriške proizvode. Izredno pomembno je po navedbah Fuesta tudi ohraniti prosto trgovino z drugimi državami, da se protekcionizem ne bo razširil po svetu.

Evropsko združenje jeklarjev Eurofer je na Trumpovo potezo ostro reagiralo. Generalni sekretar združenja Axel Eggert je poudaril, da so evropski proizvajalci neupravičeno prizadeti in bodo močno občutili izgubo enega od svojih največjih izvoznih trgov. "Utemeljitev na temelju nacionalne varnosti, ki jo je uporabil (ameriški) predsednik, in povezovanje teh carin z vplačili v zvezo Nato, sta absurdna," je še dodal.

Višjih carinskih dajatev sprva oproščeni Kanada in Mehika, tudi EU pričakuje, da bo iz višjih carin izvzeta

Lani je največ jekla v ZDA izvozila Kanada, sledile so Brazilija, Južna Koreja, Rusija, Mehika, Japonska in Nemčija. Trump je že napovedal, da višje carinske dajatve vsaj sprva ne bodo veljale za jeklo in aluminij iz Kanade in Mehike, s katerimi se ZDA pogajajo o spremembah trgovinskega sporazuma Nafta, najverjetneje pa bodo izvzete tudi nekatere druge države.

V EU so danes Trumpu sicer očitali, da je odločitev za zvišanje uvoznih carin za jeklo in aluminij "čisti protekcionizem". Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen je danes poudaril, da je Trumpov govor o gospodarski varnosti zvenel "zelo protekcionistično - gospodarstvo brez konkurence".

Prav tako v Bruslju izpostavljajo pomen dialoga. Unija razpravlja z različnimi partnerji, pri evropski komisarki za trgovino Cecilii Malmström bosta v soboto v Bruslju ameriški in japonski predstavnik za trgovino, Robert Lighthizer in Hiroshige Seko.

To ne bo srečanje, ki bo rešilo vse probleme, pričakujejo pa na evropski strani od tega srečanja zlasti več jasnosti. Poleg tega se bodo na njem odločno zavzeli, da je tudi unija kot celota izvzeta iz tega ukrepa, saj nikakor ne pomeni varnostne grožnje ZDA.

"Vsakomur bi moralo biti jasno, da je Evropa najnaravnejša varnostna zaveznica ZDA in obratno," je poudaril Katainen. Evropska podjetja po njegovih besedah nikoli niso izvajala dumpinga jekla in aluminija na ameriški trg.

Katainen je izrecno izpostavil tudi nesprejemljivost delitve unije in diskriminacije znotraj unije. ZDA morajo po njegovih besedah unijo obravnavati kot en blok, kot celoto.

EU sicer vzporedno pripravlja povratne ukrepe v primeru uresničitve Trumpove odločitve, za katere pa upa, da jih ne bo treba uporabiti. "Pripravljamo izravnalne ukrepe, da bodo nared, če bodo potrebni, a prvotna opcija je dialog," je poudaril komisar.

EU pripravlja tri vrste ukrepov: postopek v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), dodatne dajatve na nekatere ameriške proizvode, na primer viski bourbon, arašidovo maslo, brusnice in pomarančni sok, ter ukrepe za zaščito pred porastom jekla in aluminija na evropskem trgu zaradi višjih uvoznih carin ZDA.

EU naj bi se bila z izravnalnimi ukrepi pripravljena odzvati 90 dni po uveljavitvi višjih dajatev, kakor predvidevajo postopki v okviru WTO.

EU priznava, da obstajajo resne težave v svetovni trgovini, kot je vprašanje presežnih zmogljivosti, vendar poudarja, da se je treba z njimi soočiti skupaj, s pogovori na globalni ravni.