
Zaradi gospodarske krize je prizadet večji del sveta, veliko zemljanov pa odgovornost za krizo pripisuje kapitalizmu in nesposobnim vladam. Največje zaupanje v kapitalizem je še vedno v Nemčiji, ZDA in, presenetljivo, na Kitajskem v kapitalizem polagajo še največ upov. Študija ameriške organizacije Pew Research Center je pokazala, da kar 74 odstotkov Kitajcev zaupa v prosto trgovino, še bolj kot oni pa ji zaupajo Brazilci (75 odstotkov).
Svobodni trgovini sicer zaupa 69 odstotkov Nemcev, kar je za štiri odstotke več kot leta 2007 v predkriznem času. V zadnjih letih pa se je zmanjšalo število Američanov, ki verjamejo v kapitalizem. Leta 2007 jih je v prosto trgovanje verjelo 70 odstotkov, zdaj temu zaupa 67 odstotkov.
Zaupanje v svobodne trge pa je precej upadlo v Španiji in Nemčiji, ki ju je kriza močno prizadela. V Španiji takšen model gospodarstva podpira 47 odstotkov državljanov, kar je za 20 odstotnih točk manj kot pet let pred tem, v Italiji pa je v samo zadnjih treh letih zaupanje padlo za 24 odstotnih točk in trenutno v svobodno gospodarstvo verjame le še polovica Italijanov. Še nižje pa je zaupanje v najbolj prizadeti Grčiji, kjer v svobodne trge verjame 44 odstotkov državljanov. Ker je študija prvič obravnavala tudi Grčijo, primerjave izpred petih let ni mogoče narediti.
A Grčija ni povsem na dnu. Še nižje je namreč Japonska, saj le 38 odstotkov Japoncev verjame v prosto oblikovanje trgov, kar je 11 odstotkov manj kot leta 2007.
Le v štirih državah so bili državljani zadovoljni z gospodarskim položajem v svoji državi. Čeprav bruto domači proizvod na prebivalca na Kitajskem znaša šestkrat manj kot v ZDA, pa so vseeno najbolj zadovoljni prav Kitajci (83 odstotkov), na drugem mestu so Nemci (73 odstotkov), na tretjem mestu so Brazilci (65 odstotkov, na četrtem pa Turki (57 odstotkov).
V Braziliji in na Kitajskem je kar 70 odstotkov državljanov prepričanih, da jim gre danes bolje kot pred petimi leti, medtem ko se v ZDA lahko s to izjavo identificira vsak četrti Američan.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.