Pot olimpijske bakle po svetu, doslej najdaljšo, so zaznamovali številni protesti. Na njih so opozarjali na kitajsko teptanje človekovih pravic ter na nasilno zatrtje demonstracij v Tibetu. Vrstili so se tudi izgredi. Najhuje je bilo v Parizu, kjer so olimpijski ogenj kar štirikrat ugasnili, pot pa močno skrajšali.
Prav zato se je bes Kitajcev, ki so prepričani, da jim s tem delajo krivico, usmeril predvsem na Francijo. Vse več je pozivov k bojkotom francoskih izdelkov, vrstijo se tudi protifrancoski protesti. Množice se zbirajo predvsem pred trgovskimi centri mreže Carrefour, ki so postale simbol francoskih dobrin na kitajskem trgu.
V Parizu poskušajo zmanjšati pomen teh pozivov, vodstvo Carrefourja, ki ima na Kitajskem več kot 100 hipermarketov, pa je ponovilo podporo Pekingu kot gostitelju olimpijskih iger. Obtožbe, da so se postavili na stran tibetanskega duhovnega voditelja dalajlame in da ga celo finančno podpirajo, so zavrnili.
Invalidno junakinjo povabil v Francijo
Napetosti poskuša miriti tudi sam francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je na obisk povabil invalidno kitajsko atletinjo Džin Džing. Dekle na vozičku je v domovini postala prava junakinja, potem ko je v Parizu pred demonstranti obvarovala olimpijsko plamenico. Sarkozy jo je v pismu povabil, naj se vrne v Pariz, kjer bo njegova posebna gostja. Poleg tega se ji je opravičil zaradi napada in pohvalil njen pogum. Nekaj besed pa je namenil tudi vsem Kitajcem. Zapisal je, da razume, da so jih napadi na plamenico prizadeli.
Bakla v Maleziji
Protesti so spremljali tudi pot olimpijskega ognja po Londonu in San Franciscu, v mestih, kamor še pride pa se na morebitne izgrede skrbno pripravljajo. V Kuala Lumpurju je kljub opozorilom današnji tek z baklo minil skorajda mirno. Policija je aretirala pet ljudi, in sicer budističnega meniha, ki je izražal podporo Tibetu, angleško turistko, ki je nosila majico z napisom “Osvobodite Tibet” in japonsko družino, ki je razvila tibetansko zastavo. Mama, oče in sin so se v priporu znašli kljub temu, da so bili sami žrtve napada. Nanje se je namreč spravila skupina Kitajcev.
Štiriurna pot po malezijski prestolnici se je začela pod žgočim tropskim soncem in končala v nalivu pod drugo najvišjo stavbo na svetu – Petronas Towers. Na prihod plamenice se zdaj pripravljajo v Džakarti in Canberri. Avstralski zunanji minister Stephen Smith je dejal, da se boji izbruha “nogometnega huliganizma”, saj se na proteste pripravlja na tisoče podpornikov Tibeta in Kitajske. Policija je zato 20 kilometrov ulic, po katerih bo potovala bakla, že zavarovala.
Kitajci protestirajo tudi v Evropi
Svetovni mediji predstavljajo popačeno podobo Kitajske in preveč neposredno podpirajo tibetanske separatiste. To je bilo sporočilo več tisoč protestnikov, predvsem Kitajcev, ki so se zbrali tako v Parizu kot v Berlinu.
“Svoboda tiska ne pomeni svobode za laganje,” je pisalo na enem od transparentov, ki so jih nosili v nemški prestolnici. Tam se je zbralo okoli 2800 ljudi. “Sem proti ponarejanju novic v nemških medijih. Uporabljajo ponarejene fotografije, da bi dokazali, kaj se dogaja na Kitajskem,” obtožuje organizator protestov Čin Šen.
Še več ljudi, okoli 4000, se je zbralo v Parizu. Njihovo sporočilo je bilo podobno kot v Nemčiji. “Jezni smo na Francoze. Sploh ne vedo, kaj se dogaja na Tibetu. Vedo samo to, kar slišijo v medijih, to pa ni res,” je razložil Ši Šengjun, ki je poslovno obiskal Francijo.
V nedeljo, dan po prokitajskih protestih, se je v obeh mestih zbralo nekaj sto zagovornikov nasprotne strani.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.