Kiril - patriarh Moskve in vse Rusije

V katedrali Kristusa odrešenika v Moskvi so danes v navzočnosti 4000 povabljencev metropolita Smolenska in Kaliningrada Kirila ustoličili za patriarha ruske pravoslavne cerkve.

Kiril je patriarh Moskve in vse Rusije, kar je njegov naziv, uradno postal, ko je zbor pravoslavnih dostojanstvenikov v zlatih oblačilih trikrat vzkliknilo "aksios", kar v grščini pomeni "vreden je". Kiril, ki je bil za patriarha izvoljen v torek, si je nekaj minut pred tem nadel obleko patriarha, metropolita Kijeva in Minska pa sta ga v skladu z običaji trikrat posedla na prestol pravoslavne cerkve.

Slovesnost so v mogočni katedrali v središču Moskve spremljali številni verniki, predstavniki drugih religiji in politični veljaki. Med udeleženci slovesnosti, ki so jo neposredno predvajali po televiziji, sta bila tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in premier Vladimir Putin, ki sta bila v cerkvi v spremstvu soprog.

Ob koncu slovesnosti je Medvedjev tudi nagovoril zbrane in se zavzel za "intenziven in trden dialog" z novim patriarhom ruske pravoslavne cerkve. Kot je menil, je današnje ustoličenje Kirila "dogodek, ki prinaša novo dobo v razvoju pravoslavja v naših državi in nove možnosti za trden in intenziven dialog med cerkvijo in državo". Poudaril je tudi, da je njegova naloga "braniti kanonske meje" ruske pravoslavne cerkve v nekdanjih sovjetskih republikah, pri čemer naj bi imel v mislih Ukrajino.

Pravoslavci so v Ukrajini namreč razdeljeni med pripadnike cerkve, ki je v pristojnosti moskovskega patriarhata, ter dve odpadniški cerkvi – kijevski patriarhat in manjša avtokefalna cerkev. Poleg tega so v Ukrajini navzoči tudi privrženci uniatske cerkve, ki jih pravoslavci razumejo za "izdajalce", ker so se leta 1596 pridružili katolicizmu.

Kiril – 16. patriarh

62-letni Kiril, ki je bil danes ustoličen kot 16. patriarh ruske pravoslavne cerkve, je na položaju nasledil decembra lani umrlega Alekseja II. Že po njegovi smrti je začasno vodil rusko pravoslavno cerkev. V torek je bil na položaj izvoljen v prvem krogu glasovanja v splošnem zboru ruske pravoslavne cerkve. Za mesto patriarha se je sicer potegoval še metropolit Kliment, beloruski metropolit Filaret pa se je tik pred glasovanjem umaknil in podprl Kirila.

Patriarhu Alekseju II., ki je umrl 5. decembra lani, star 79 let, je po več desetletjih represije nekdanje Sovjetske zveze uspelo ponovno vzpostaviti avtoriteto ruske pravoslavne cerkve. Veljal je za osebo s karizmo, odlikovala sta ga prijazno izražanje in moralna avtoriteta med milijoni ruskih vernikov. Njegovo vlogo v mednarodni areni je zaznamoval predvsem hladen odnos do katoličanov.

Kiril, ki si je kot vodja oddelka za zunanje zadeve pri ruski pravoslavni cerkvi v preteklosti ustvaril velik vpliv in številna poznanstva v cerkvah po vsem svetu, je po eni strani sporna osebnost, še posebej za konservativnejše predstavnike ruske cerkve. Po drugi strani naj bi zanj navijal sam ruski predsednik Medvedjev, ki si želi sprave s katoliško cerkvijo.

Pred tokratnim izborom novega patriarha, prvem po razpadu Sovjetske zveze, je bila v Rusiji prava medijska gonja proti Kirilu in Klimentu. Kirilu so mediji očitali zlorabe v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je bila ruska pravoslavna cerkev oproščena davka na alkohol in cigarete.

Kirilovi privrženci so medtem konservativnega metropolita Klimenta obtoževali, da je v koncil ruske pravoslavne cerkve, ki je volil novega patriarha, namestil svoje ljudi in da je preveč prijazen do katoličanov. Nihče od metropolitov obtožb ni komentiral.