Starša sta znova s svojim hudo bolnim sinom

Britanca Brett in Naghmeh King sta znova združena s svojim hudo bolnim sinom Ashyo. 72 ur sta preživela v španskem zaporu v Madridu, nato pa so jih le izpustili na prostost. Mati in oče sta se nemudoma odpravila v bolnišnico v Malago, kjer zdravijo njunega sina.

Petletnik umira za rakom, in sicer možganskim tumorjem. Primer pa je postal znan po tem, ko sta starša malčka odpeljala iz Velike Britanije, saj se nista strinjala z načinom zdravljenja v britanski bolnišnici. Britanske oblasti so za njima razpisale tiralico, družino pa so nato odkrili v Španiji. Španski policisti so dečka odpeljali v bolnišnico, starša pa v pripor.

51-letni oče je dejal, da želi videti sina in da je pripravljen na vnovično aretacijo. Naj spomnimo, da so skrbništvo nad otrokom prevzele britanske oblasti, saj so menile, da starša ogrožata njegovo zdravje in življenje. Britanski tožilci so sicer preklicali mednarodni priporni nalog za očeta in mater dečka.

V bolnišnico sta prišla v spremstvu starejšega sina Dannyja. Varovali so jih španski policisti, tamkajšnje oblasti pa so potrdile, da so vsi trije vstopili v sobo, kjer se zdravi deček. Tam so bili tudi predstavnik britanskega konzulata v Španiji ter predstavnik lokalnega oddelka za zdravstvo, poročajo tuji mediji.

Zdaj morata starša počakati na odločitev britanskega višjega sodišča, ali jim bo vrnilo skrbništvo. Pred tem bodo na kriznem sestanku razpravljali o tem, kakšne načrte imata starša glede dečkovega nadaljnega zdravljenja.

King je dejal, da so jih po Evropi preganjali kot teroriste in da sta bila v zaporu v ločenih celicah. Kljub temu dovolj blizu, da je vsako noč poslušal jok svoje 45-letne žene. Kljub temu King poudarja, da bi z veseljem preživel leta v zaporu, če bi lahko s tem preprečil, da bi britanska bolnišnica zdravila njegovega sina, saj sta starša prepričana, da bodo tamkajšnji zdravniki njunega sina ubili ali pa ga bodo spremenili v rastlino.

Starša sta iz britanske bolnišnice svojega sina odpeljala, saj sta želela preizkusiti tudi druge načine zdravljenja, in sicer protonsko terapijo. V Španiji sta želela prodati hišo, s tem denarjem pa bi plačala drago zdravljenje na Češkem. Britanski zdravniki so predlagali obsevanje, poudarjali pa so, da ima deček le še nekaj mesecev življenja. Starša se s tem nista želela sprijazniti in sta iskala druga mnenja. A britanski zdravniki so vztrajali le pri svojem predlogu, vztrajno so zavračali možnost terapije s protonskim obsevanjem. Starša sta se zato odločila, da bosta ravnala na lastno pest, v bolnišnici pa so jima grozili, da bosta v tem primeru čutila posledice in da bodo zdravljenje, ki so ga predlagali oni, izvedli tudi s pomočjo sodnega naloga.

Ko je primer dečka in njegovih staršev prišel v javnost, pa so očitno britanski zdravniki začeli pod pritiskom le malce popuščati. V češkem centru za protonsko zdravljenje so namreč potrdili, da so jih britanski zdravniki, ki so vpleteni v primer, kontaktirali.

Kaj je protonska terapija?

Zdravljenje, ki sta ga dečku želela omogočiti starša, ni kakšna "novodobna", neznana ali vprašljiva metoda, kar bi še nekako pojasnilo odpor britanskih zdravnikov.

Gre za zdravljenje, ki se ga v tujini poslužujejo tudi slovenski bolniki z rakom. Da je zdravljenje s protonskimi žarki učinkovitejše od kemoterapije ali obsevanja z rentgenskimi žarki, sicer ni dokazano, je pa po mnenju strokovnjakov boljša izbira pri nekaterih oblikah raka, med drugim pri bolnikih s pljučnim rakom, pri bolnikih, pri katerih je operacija prenevarna in pri primeru, ko so pacienti otroci, saj naj bi povzročala bistveno manj stranskih učinkov.

Če lahko klasično sevanje povzroči mutacije v zdravem tkivu in nastanek raka nekaj let kasneje, naj pri protonski terapiji te nevarnosti ne bi bilo. Postopek uporablja protonske žarke jedrske energije na nizki ravni. Ko ti prehajajo skozi kožo, se energija povsem sprosti v tumorju in za razliko od klasičnega obsevanja minimalno prizadene zdravo okoliško tkivo.

Metoda, s katero so začeli v šestdesetih letih v ZDA, je sicer po svetu na voljo v le nekaj centrih, saj gre za drago terapijo, katere strošek se giblje od 30 do 100.000 evrov na pacienta, število centrov, kjer jo opravljajo pa je majhno, ker gre za velik začetni finančni vložek, zelo visoki so tudi stroški vzdrževanja opreme.

V Evropi so za zdravljenje na voljo centri v Švici, Nemčiji, Franciji, na Češkem in v Veliki Britaniji, kjer pa se ukvarjajo le z nekaj vrstami tumorjev. Lani je britanska vlada napovedala, da bodo za okoli 300 milijonov evrov zgradili dva centra za protonsko terapijo, a bosta z delom začela šele leta 2018.