Volitve so se sicer v nekaterih državah že začele z možnostjo predčasne udeležbe, kar so omogočile spremembe po zapletih leta 2000, ko je vrhovno sodišče ZDA po 36 dnevih preštevanja glasov na Floridi za zmagovalca predsedniških volitev določilo Busha.
John Kerry je v nedeljo vodil kampanjo po Floridi, George Bush pa je bil v Novi Mehiki, vmes pa je opravil pogovor za televizijo Fox in si prislužil ostre napade demokratov, ker je dejal, da je varnost Američanov pred terorističnimi napadi "v zraku".
Medtem ko ankete kažejo izenačenost obeh predsedniških kandidatov, pa raziskava Univerze Maryland ugotavlja, da podporniki enega ali drugega "živijo na različnih planetih". Kar 75 odstotkov Bushevih volivcev je namreč prepričanih, da je Irak imel orožje za množično uničevanje in da je bil nekdanji diktator Sadam Husein povezan s teroristi Al Kaide tudi pri napadih na ZDA 11. septembra 2001.
Različnost med volivci velika
Raziskava ugotavlja, da imajo Bushevi volivci "tendenco" k zanemarjanju dokazov, ki se ne skladajo z njihovim prepričanjem. Sicer pa je tudi pri Kerryjevih volivcih okoli 30 odstotkov takih, ki glede Iraka menijo isto kot Bushevi. Slednji so celo večinsko prepričani, da je večina sveta podprla vojno proti Iraku in da večina sveta podpira Bushevo ponovno izvolitev. Raziskava še ugotavlja, da je med Kerryjevimi volivci 11 odstotkov več takih, ki so študirali.
Bush še vedno brez pravega odgovora
Bush je v izredno prijaznem pogovoru za Fox dejal, da sicer noče nikogar strašiti, vendar je prepričan, da teroristi zagotovo iščejo načine za napad pred ameriškimi volitvami, čeprav za to nima določnejših obveščevalnih podatkov. Čeprav naj bi bili Američani danes varnejši zaradi ukrepov administracije, pa je Bush na vprašanje, ali bodo še kdaj povsem varni pred teroristi, odgovoril, da je to "v zraku".
Ta odgovor je izzval ogorčenje demokratov. Kerryjev sodelavec Joe Lockhart je spomnil, da je Bush avgusta za televizijo NBC menil, da popolne zmage v vojni proti terorizmu ne bo, nato pa naslednji dan zatrdil, da bodo pod njegovim vodstvom zanesljivo zmagali. "Zdaj pa je v enem najmanj konfliktnih pogovorov celotne letošnje kampanje s Seanom Hannityjem za televizijo Fox dejal, da je varnost Američanov v zraku. Kot kaže, ima predsednik glede tega vprašanja shizofreno stališče," je bil oster Lockhart.
Medijska podpora Kerryju vse večja
Kerry je na Floridi nadaljeval pridobivanje podpore uredniških strani časopisov. Nazadnje je dobil podporo Orlando Sentinela, ki meni, da bo demokrat učinkovitejši in bolj udaren od Busha. Kerryja pa je podprla tudi muslimanska organizacija Delovna skupina za državljanske pravice in volitve (AMT), vendar ne toliko zaradi njega samega, ampak ker ni Bush. Ameriški muslimani po raziskavi Sveta za ameriško-islamske odnose 80-odstotno podpirajo Kerryja, le 2 odstotka pa Busha, ki se jim je ta s politiko na Bližnjem vzhodu hudo zameril. Kerry pa ne dobiva navdušene podpore, saj ima glede izraelsko-palestinskega spora podobno mnenje kot Bush, ker se noče zameriti pomembnemu bloku ameriških judovskih volivcev.
V nedeljo je bil Kerry gost v črnski cerkvi v Fort Lauderdaleu, kjer je zbranim obljubil, da bodo njihove glasove letos dejansko prešteli, za razliko od leta 2000. V ponedeljek pa se mu bo v Philadelphiji na javni prireditvi in nastopu na televiziji NBC pridružil nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, ki je pred šestimi tedni prestal operacijo srca. Kerryju pomaga tudi nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore, ki se je v nedeljo in ponedeljek prav tako mudil na Floridi pri temnopoltih volivcih in jih pozival, naj svojo jezo zaradi dogodkov leta 2000 preusmerijo v volilno udeležbo. Gore je pozval k zgodnji udeležbi na volitvah, ki je na Floridi mogoča že od preteklega tedna. Tako naj bi republikancem preprečili trike na volilni dan.
Bo tokrat šlo pri seštevanju glasov brez ''trikov''?
Tudi brez trikov na eni in drugi strani bodo letošnje ameriške volitve težavne, saj primanjkuje izurjenih delavcev na voliščih. Letošnja udeležba naj bi bila rekordna, zaradi zapletov leta 2000 pa je prišlo do uvedbe novih volilnih strojev in drugih sprememb. Povprečna starost ameriškega volilnega delavca je 72 let, mlajše je težko prepričati v slabo plačano delo, letos pa novačenje ovirajo napovedi obeh strank, da bodo volišča preplavili z odvetniki. Teh pa ljudje ne marajo.
Pravnih zapletov je veliko že pred volitvami. Zvezno prizivno sodišče v Cincinnatiju je tako zavrnilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki se je strinjalo z demokrati in razveljavilo odločitev republikanskega državnega sekretarja države Ohio Kennetha Blackwella, da štejejo le tiste glasovnice, ki jih bodo volivci oddali na pravih volilnih mestih. Po letu 2000 so v ZDA namreč vpeljali "začasne glasovnice" za tiste volivce, katerih imen ni na seznamu na njihovem volilnem mestu, čeprav so registrirani. Demokrati so hoteli, da bi lahko ljudje volili tudi kjerkoli po Ohiu s to začasno glasovnico, ki bi štela po kasnejši preverbi podatkov o volivcu. Blackwell pa je prepričan, da bo to popolna zmešnjava in prizivno sodišče mu je dalo prav.
Podobne tožbe so tudi pred zveznimi sodniki v drugih državah, ki so se v nekaterih primerih odločili drugače. Republikanci v Ohiu prav tako zahtevajo, naj se iz imenika registriranih volivcev izbriše 35.000 imen, ker sumijo, da so demokratske skupine ponarejale sezname. Republikanci so novim volivcem v mestih, kjer večinoma volijo demokrate, poslali pošto, ki se jim je vrnila s pripisom "neobstoječa oseba".
Ohio bo letos ena od odločilnih držav za zmago na predsedniških volitvah, ankete pa kažejo izenačenost Busha in Kerryja. Republikanci se bojijo možnosti poneverb pri demokratih, zato bodo na 8000 volišč poslali opazovalce. Demokrati trdijo, da hočejo njihove volivce prikrajšati za volilno pravico. Demokratska stranka je sicer doživela zmago pred vrhovnim sodiščem, ki je zavrnilo zahtevo neodvisnega kandidata Ralpha Naderja, naj razveljavi odločitev sodišča v Pensilvaniji. To ga je izbrisalo z glasovnic, ker je bil velik del podpisov, ki jih je zbral, neveljavnih. Med njimi so bile tudi "Miki Miške" in "Popaji". Naderjeva stališča so bolj podobna Kerryjevim, zato se demokrati bojijo, da jim bo kradel glasove in ga skušajo onemogočiti, vendar se mu je uspelo uvrstiti na glasovnice v 34 državah in prestolnici Washington.
Washington Post podprl Kerryja
Ameriški časopis Washington Post je med zadnjimi v vrsti najuglednejših časopisov v ZDA v nedeljo sprejel odločitev, koga bo podprl za naslednjega predsednika ZDA. Uredniki časopisa so se po premisleku brez prevelikega navdušenja odločili za demokratskega senatorja Johna Kerryja, ki obljublja odločnost hkrati z modrostjo in dovzetnostjo za nasprotna stališča. Washington Post ima na zunanjepolitičnem področju nekaj dobrih besed tudi za republikanca Georgea Busha, kjer je dosegel več, kot mu priznavajo kritiki, ter izraža nekaj skrbi v zvezi s Kerryjem, vendar se je odločil za slednjega, predvsem zato, ker je po mnenju časnika preudarnejši.
Bush naj bi razumel grožnjo skrajnega islamskega fundamentalizma, prav tako je obljubil povečanje pomoči za boj proti aidsu in revščini. Časnik ga hvali, ker je strmoglavil talibane v Afganistanu in režim Sadama Huseina v Iraku. Zameri pa mu, da je pri slednjem po nepotrebnem odtujil zaveznike in da ni poslušal nasvetov izkušenih ljudi, naj se bolje pripravi na povojno obnovo, predvsem pa prizadevanjem v Iraku nameni več vojakov. Zato naj bi bila škoda danes neizračunljiva.
Washington Post Bushu zameri tudi nespoštovanje Ženevskih konvencij pri ravnanju z ujetniki v Afganistanu in Iraku, kar je po mnenju uredništva za leta, če ne desetletja zmanjšalo ameriški ugled in vpliv v svetu. Vir vsega tega naj bi bila Busheva prevzetnost, ker ne išče nasvetov zunaj ozkega kroga svetovalcev in se ne prilagaja novim dejstvom. Takšna lastnost je nevarna pri vsakem ameriškem predsedniku, še posebej pa v času vojne.
Notranjepolitično področje bi lahko bilo uspešnejše
Washington Post Bushu in republikancem prav tako zameri marsikaj na notranjepolitičnem področju. Čeprav bi recesija in teroristični napadi 11. septembra 2001 zagotovo spremenili rekordne proračunske presežke v primanjkljaj, pa je Bush uspel primanjkljaj pognati v rekordne višave z davčnimi olajšavami, ki niso dale želene vzpodbude gospodarstvu in so bile usmerjene predvsem k bogatim. Bush ni od nikogar, pa naj bo še tako bogat, zahteval nobene žrtve. Obljublja, da bo zmanjšal proračunski primanjkljaj z zmanjšanjem porabe, vendar se doslej pri tem ni izkazal. Zato si Bush ne zasluži drugega mandata, časopis pa meni, da si Kerry svojega prvega zasluži.
Kerry po navedbah Washington Posta ponuja več davčnega realizma, s tem ko napoveduje, da bo najbogatejšim pobral olajšave in pripravljenostjo, da se odreče predvolilnim obljubam, če ne bo dovolj denarja. Ima dober načrt za širitev zdravstvenega zavarovanja na več Američanov, medtem ko Bush deluje, kot da se ga problem 45 milijonov ljudi brez zdravstvenega zavarovanja ne tiče. Kerry se prav tako ne bo igračkal z ustavo, kar je dokazal z nasprotovanjem ustavnemu amandmaju o prepovedi homoseksualnih porok. Izbral bo takšne sodnike vrhovnega sodišča, ki bodo naklonjeni državljanskim svoboščinam, pravici do zasebnosti in pravici do splava. Na tujem pa bo spoštoval Ženevske konvencije.
Kerry je dokazal, da razume "nevarnosti"
Predvsem pa časnik verjame, da lahko Kerry uspešno zaščiti Američane. Kerry naj bi bil dobro pripravljen za vodenje ZDA v nevarnih časih, kar je dokazal s tem, da je že zelo zgodaj razumel nevarnost Al Kaide. Dokazal se je tudi s prevzemom nehvaležne naloge prepričevanja družin pogrešanih vietnamskih veteranov, da njihovi najdražji niso več v ujetništvu, kar je prispevalo k normalizaciji odnosov med ZDA in Vietnamom. Čeprav je nasprotoval prvi zalivski vojni, pa je Kerry podpiral ameriško posredovanje v BiH in na Kosovu. Kerry razume pomen zaveznikov in bo prej poslušal nasvete kot Bush. Glede teh dveh lastnosti sicer urednike časopisa malce skrbi, ali ne gresta na škodo odločnosti.
