Ker nasprotujejo rezom, ki jih zahteva Bruselj, je padla vlada

Globlje v dolžniško krizo je pretekli konec tedna padla tudi Nizozemska, ustanovna članica evroobmočja. Vlada se namreč ni uspela dogovoriti o rezih v proračunu, zaradi česar so predčasne volitve neizbežne, vse večji pa so tudi dvomi o nadaljnji podpori ukrepom v evroobmočju. Nizozemski premier Mark Rutte, čigar desnosredinska koalicija je na oblasti od oktobra 2010, je včeraj dejal, da so pogajanja padla v vodo, saj je njegov koalicijski zaveznik Geert Wilders zavrnil podpis dogovora, pri tem pa je Rutte dodal, da so zdaj volitve neizogibne. Danes pa je kraljici Beatrix podal svoj odstop, s čimer je sprožil postopek za razpis predčasnih volitev.

Na kratek rok bi morala namreč koalicija za podporo varčevalnim ukrepom prositi opozicijo. Kljub temu pa sta negotovost glede sestave nove vlade in padajoča podpora volivcev za nove varčevalne ukrepe tako veliki, da se vse bolj poraja vprašanje, ali bodo Nizozemci pripravljeni podpreti fiskalni pakt, ki se zdi nujen za soočenje z evropsko dolžniško krizo.

Wilders ni pristal na 14 do 16 milijard evrov visoke proračunske reze, s katerimi bi brzdali "prenapihnjen" proračun. "Svobodna stranka je soglasno proti bruseljskim diktatom in napadom na naše starejše državljane," je včeraj na Twitterju zapisal Wilders, kasneje pa je še dodal, da bo ob morebitnih prihajajočih volitvah v središču pozornosti tudi Evropa.

Wilders se je namreč pred kratkim zavzemal za odhod Nizozemske iz evroobmočja in vrnitev k stari nizozemski valuti - guldnu, nasprotuje pa tudi priseljevanju, ne samo muslimanov, temveč tudi Poljakov in pripadnikov držav članic Evropske unije, ki prihajajo iz Vzhodne in Srednje Evrope.

Njegova stranka je z Ruttejevo manjšinsko vlado sklenila pakt o podpori zakonov, a po sedmih tednih pogajanj o proračunski zakonodaji, ko se je zdelo, da je dogovor blizu, se je Wildersova stranka nenadno umaknila. Podporniki Svobodne stranke namreč nasprotuje rezom, predvsem v socialnih transferjih, zdravstvu in dodatkom za brezposelnost.

"To je paket, ki bi v prihodnjih letih prizadel naše gospodarstvo in povečal brezposelnost. In to le zato, da bi izpolnili zahteve Bruslja po znižanju primanjkljaja pod tri odstotke, kar so sprejeli liberalci," je Wilders dejal včeraj.

Nizozemci so siti vseh političnih strank

Javnomnenjske ankete, ki so jih mediji objavili včeraj, so pokazale, da je Nizozemska precej politično razdeljena. Raziskave so pokazale, da bi bilo lahko zelo težko na hitro oblikovati novo koalicijo, zelo majhne pa so tudi možnosti, da bi imel mandat za sestavo vlade Wilders.

Če bi Nizozemci volili v tem trenutku, ne bi nobena stranka dobila večine za sestavo vlade, je pa svojo prednost nekoliko povečala Ruttejeva Liberalna stranka, zelo blizu pa ji sledita dve levičarski stranki.

Raziskave so tudi pokazale, da večina podpira le manjše proračunske reze, ne pa tistih, ki jih zahteva Evropska unija. "Volivci različnih strank delijo enak pogled – nejevoljo in nestrinjanje nad političnimi dejanji in političnimi strankami", je pokazala raziskava hiše Mauricea de Honda. Hkrati sta kar dve tretjini sodelujočih v anketi odgovorili, da sta siti vseh političnih strank.

Na vprašanje, ali bi morali biti proračunski izdatki nižji, kot jih zahteva EU, pa jih je pritrdilno odgovorilo 57 odstotkov. Še posebej so bili proti globokim rezom privrženci Svobodne stranke in levičarske Socialistične stranke. Nizozemci najbolj nasprotujejo rezom, ki bodo vplivali na življenjski standard. Tako jih kar 56 odstotkov nasprotuje uvedbi zaračunavanja zdravil, 47 odstotkov pa jih nasprotuje povečanju davka na dodano vrednost.

Včerajšnja anketa kaže, da bi Ruttejeva stranka v 150-članskem parlamentu dobila 33 sedežev, evroskeptični socialisti bi jih imeli 30, proevropsko nastrojeni liberalci pa 24. Ruttejevi koalicijski zavezniki Krščanski demokrati bi dobili 11 sedežev, Wildersova Svobodna stranka pa 19.

Proračunski grešniki

Rutte in finančni minister Jan Lees de Jager, ki se je ob izbruhu evropske dolžniške krize vrnil s sedeža Mednarodnega denarnega sklada (IMF), sta tako, kot Nemčija, velika zagovornika ostrih ukrepov za "proračunske grešnice", kot sta Grčija in Portugalska. Vendar pa se bo to spremenilo. "Nizozemska ne more biti več vzornica drugim. V ostalih državah bi se lahko vprašali: 'Če tega ne bodo storili drugi, zakaj bi potem morali mi?' To tveganje obstaja in je neprijetno," je povedal ekonomist in profesor financ Jaap Koelewijn.

Brez varčevalnih ukrepov bi imela Nizozemska prihodnje leto proračunski primanjkljaj v višini 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je precej nad 3 odstotki, kot to zahteva Evropska komisija. Če Nizozemska teh ukrepov ne bo sprejela, bo najverjetneje izgubila svojo bonitetno oceno, ki je trenutno najvišja (AAA), to pa za njo pomeni dražje zadolževanje.

Konec lanskega leta je njen javni dolg znašal 65,2 odstotka BDP, leto poprej pa je bil pri 62,9 odstotka, kažejo podatki, ki jih je pretekli mesec objavil nizozemski statistični urad.

Pred znižanjem bonitetne ocene je Nizozemsko pred kratkim že opozorila bonitetna hiša Fitch. Negotovost glede proračunskih ukrepov in reform ter potrebnega časa za izvedbo volitev bodo verjetno že zvišale stroške zadolževanja za Nizozemsko. "Stroški financ bodo za Nizozemsko v primerjavi z Nemčijo nekoliko narasli, vendar pa je naš dolg pretežno dolgoročen. Nizozemska nima velikih potreb po refinanciranju v naslednjih letih," ugotavlja ekonomist Sweder van Wijnbergen.