Nekdanjega svetovalca strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina, Alija Hasana al Madžida, znanega kot "Kemični Ali" so za zaprtimi vrati začeli zasliševati preiskovalni sodniki posebnega iraškega sodišča. Kot je še potrdil vodja sodnikov Rad al Džuhji, so zaslišali tudi zadnjega obrambnega ministra strmoglavljenega predsednika Sadama Huseina, generala Sultana Hašima Ahmada. Sodniki niso pojasnili, kdaj so ju zaslišali; na pogovorih pa so sodelovali tudi njuni odvetniki.
Al Madžid, ki so ga aretirali 21. avgusta lani, je obtožen, ker je leta 1988 ob zadušitvi upora Kurdov na severu Iraka ukazal uporabo živčnega bojnega plina, zaradi česar je umrlo na tisoče kurdskih upornikov. Uporabo kemičnega plina je ukazal tudi leta 1990 ob iraški invaziji na Kuvajt in zaustavitvi šiitskega upora leta 1991.
Ahmad, ki se je koalicijskim silam predal 19. septembra lani, je bil obrambni minister od julija 1995. Za Huseinom je bil po činu najvišji iraški vojaški predstavnik, vendar ni nikoli štel v notranji krog režima. Prav tako ni sodil v krog nekdanjega iraškega diktatorja in je bil med prebivalstvom manj nepriljubljen kot drugi. Njegova hči je bila poročena s Huseinovim sinom Kusajem, ki so ga Američani ubili julija lani.
Vrnitev domov malo verjetna
Ameriški predstavniki v Faludži, kjer je ameriška vojska ob sodelovanju z iraškimi silami 8. novembra sprožila obsežno operacijo proti upornikom, so priznali, da je zaradi nadaljevanja bojev proti upornikov malo verjetna vrnitev prebivalcev v mesto, ki jo je iraška vlada napovedala za prihodnji tedne. Iz uporniške Faludže, 50 kilometrov zahodno od Bagdada, naj bi pred začetkom in med samo operacijo zbežalo okoli 300.000 prebivalcev.
Prebivalci Iraka trpijo tudi zaradi vedno nižjih temperatur. "Skoraj ves dan smo brez elektrike. Nimamo bencina za generatorje, tudi peči ne moremo prižgati. Naša situacija je vedno slabša," je razmere v državi opisal nek Iračan. Za te izpade elektrike so krivi uporniki, ki so uničili več elektrarn, daljnovode in naftovode.
Nasilje se nadaljuje
Uporniki so napadli prostore volilne komisije v mestu Dujail in Kirkuk in ubili dve osebi. V teh poslopjih, ki jih je po državi kar nekaj, potekajo registracije volivcev. Skrajneže je pri tretjem napadu na volilni prostor v bližini Kirkuka aretirala iraška narodna garda.
Iz turškega zunanjega ministrstva so potrdili, da je petkov napad upornikov na več vozil v bližini Mosula na severu Iraka, v katerem so se v Bagdad peljali turški varnostniki, zahteval več smrtnih žrtev. Očividci poročajo o najmanj treh ubitih tujcih. Oboroženi neznanci so v sredo v četrti Dora na jugu Bagdada ubili dva Iračanki, ki sta delali za tamkajšnjo ameriško oporišče, in njunega voznika, je sporočil neimenovani predstavnik iraške policije. V četrti Askari v Kirkuku pa so ameriški vojaki v noči na soboto ubili Iračanko, njeno mater in sestro pa ranili. Potem ko se njihovo vozilo na ukaz ni ustavilo, so vojaki začeli streljati, je sporočila iraška policija. Ameriška vojska se na dogodek še ni odzvala.
ZDA odpisale 4,1 milijarde dolarjev iraškega dolga
Ameriška administracija se je odločila, da bo odpisala celoten iraški dolg, ki znaša 4,1 milijarde dolarjev, in izkoristila priložnost, da ponovno naslovi poziv vsem drugim iraškim upnikom, da storijo enako. Ameriški državni sekretar Colin Powell je dejal, da je odpis dolga zelo pomemben za Irak in njegov nov začetek. Države upnice iz Pariškega kluba so se že pretekli mesec strinjale, da odpišejo 80 odstotkov dolga, ki si ga je Irak nagrmadil pod vodstvom strmoglavljenega diktatorja Sadama Huseina in je znašal pred odpisom skupaj okoli 40 milijard dolarjev.
Slovesnost za odpis dolga so pripravili v ameriškem State Departmentu v Washingtonu, kjer so Powell, ameriški finančni minister John Snow in njegov iraški kolega Adil Abd al Mahdi podpisali sporazum. Al Mahdi je ob tem dejal, da gre za veliko zmago Iraka.
Ameriška gesta je velikodušna, vendar pa Irak poleg 40 milijard dolarjev Pariškemu klubu, kjer so med 19 državami tudi Rusija, Japonska, Francija, Kanada in Avstralija, še vedno dolguje tudi 80 milijard dolarjev drugim državam izven kluba. Med njimi največ Savdski Arabiji in Kuvajtu.
V strahu za črno zlato
Savdska naftna družba Saudi Aramco je sporočila, da je povečala varnostne ukrepe na svojih naftnih poljih. Terorist Osama bin Laden je namreč pozval skrajneže, naj uničijo iraške in savdske naftne rezerve. "Bodite aktivni in preprečiti jim dostop do naše nafte," je dejal bin Laden. Iz Saudi Aramca so sporočili, da so ves čas na preži in da so število svojih varnostnih sil povečali. "Zavedamo se svoje odgovornosti, saj skrbimo za največje rezerve nafte na svetu. Svoje delavce in svoja naftna polja želimo zato maksimalno zavarovati," so sporočili iz Saudi Aramca in dodali, da njihovi varnostniki tesno sodelujejo z vladnimi varnostnimi silami. Podjetje je že aprila zaposlilo 5 tisoč varnostnikov, ki za varovanje uporabljajo najnovejšo opremo, helikopterje, čolne in kamere.
