Kemičnega Alija čaka smrt

Pred posebnim iraškim sodiščem se je končalo sojenje obtoženim za poboje kurdskega prebivalstva v 80. letih prejšnjega stoletja. Med šesterico, ki se je zagovarjala zaradi primera Anfal, je tudi bratranec nekdanjega iraškega diktatorja Sadama Huseina, Ali Hanas Al Madžid, bolj znan kot Kemični Ali.

Prav on je načrtoval operacijo, v katerih so s kemičnim orožjem čistili kurdske vasi in ki je po trditvah tožilstva zahtevala življenja 180 tisoč ljudi. Med sojenjem je priznal, da je vojakom naročil, naj pobijejo vse Kurde, ki ne bodo ubogali ukazov in zapustili svojih vasi. Te so bile namreč označene za prepovedana območja, zato so jih zbombardirali in porušili. Trdil pa je, da uporabe kemičnega orožja ni nikoli odobril.

Kemičnega Alija so obsodili na smrtno kazen. Isto kazen so določili še dvema njegovima soobsojencema, ki sta bila med operacijo Anfal leta 1987 vojaška povelnika. Eden od njiju, Sultan Hašim, je pozneje postal obrambni minister. "Nič novega ne bom povedal. Nedolžen sem," je dejal, preden so ga varnostniki odpeljali iz sodne dvorane. Z besedami: "Branili smo Irak. Nismo kriminalci," pa je branje sodbe prekinil Husein Rašid, ki ga prav tako čaka smrt na vešalih. Dva obsojenca bosta do konca življenja za zapahi, enega pa so zaradi pomanjkanja dokazov oprostili.

Zaradi Anfala so sodili tudi Sadamu Huseinu. Priče v primeru so povedale, da so v kurdskih vaseh po letalskem napadu s kemičnim orožjem umirale cele družine. Obramba pa je trdila, da so bili napadi na civilno prebivalstvo "zakonito vojaško sredstvo" v boju proti iraškim Kurdom, ki so se proti sunitski iraški vladi v času vojne med Irakom in Iranom borili na strani iranskih šiitov.