Med veliki sosedi, Kitajsko in Indijo, stisnjena himalajska državica Nepal se v zadnjih šestih letih sooča z največjo krizo v svoji zgodovini. Februarja 1996 so namreč maoistični uporniki razglasili začetek oboroženega boja proti vladi v Katmanduju. Njihov cilj je vzpostavitev komunistične ljudske oblasti in padec monarhije, njihov vzornik pa nekdanji kitajski voditelj Mao Zedong.
Uporniki se zgledujejo po Zedongovi vojaški strategiji in nameravajo najprej zavzeti podeželje, nato pa napasti mesta. Prve gverilske akcije so zato pripravili v odročnih regijah, med tamkajšnjim revnim prebivalstvom pa imajo tudi največ podpore. V odročnih področjih države jim je celo uspelo popolnoma poraziti vladne sile in razglasiti maoistično vlado. Aprila letos so nadzirali že četrtino Nepala, čeprav jih je razmeroma malo, pa približnih ocenah okoli deset tisoč, kar devet krat manj kot vladnih sil.
Najbolj krvavo obdobje maoistične vstaje se je začelo pred poldrugim letom s pobojem kraljeve družine. Uporniki so razglasili, da je treba med ljudmi priljubljenega kralja Bihendra, ki je bil po njihovem mnenju žrtev zarote in ne družinskega obračuna, maščevati. Manj kot pol leta kasneje so oblasti v Katmanduju razglasile izredno stanje in začele ofenzivo proti upornikom, ti pa so odgovorili z novimi akcijami. Človekoljubne organizacije sicer obema stranema očitajo kršenje človekovih pravic.
Nekaj več upanja, da bo v Nepalu le zavladal mir, pa prinaša včeraj objavljeno sporočilo maoistov, da so pripravljeni začeti pogovore z vlado.
