V Oslu so razglasili prejemnika najprestižnejše izmed Nobelovih nagrad, tiste za mir.
Nobelova nagrada za mir letos pripadla četverici za nacionalni dialog v Tuniziji - štirim organizacijam civilne družbe za njihov prispevek pri "izgradnji pluralistične demokracije v Tuniziji po jasminovi revoluciji leta 2011", je sporočil Nobelov odbor v Oslu.
BREAKING NEWS The 2015 Peace #NobelPrize is awarded to the National Dialogue Quartet in Tunisia pic.twitter.com/3O9jzwBK08
— The Nobel Prize (@NobelPrize) October 9, 2015V luči vojne v Siriji, ki ji po štirih letih in pol ni videti konca, gre torej najbolj prestižna Nobelova nagrada tokrat v roke ljudem, zaslužnim za to, da je t. i. arabski pomladi v Tuniziji sledila mirna tranzicija.
Prav v tej severnoafriški državi se je na prehodu iz leta 2010 v 2011 začela arabska pomlad, ki je kasneje vodila v strmoglavljenje več arabskih režimov na severu Afrike in Bližnjem vzhodu, a velikih upov o svobodi ni izpolnila. Tunizija je v bistvu edina država, kjer je revolucija prinesla "demokratično tranzicijo, utemeljeno na močni civilni družbi".
Kot je še izpostavil odbor, so bili dogodki, ki so sledili strmoglavljenju Zina el Abidina Ben Alija januarja 2011, "edinstveni in izredni" iz več razlogov - med drugim so pokazali, da lahko islamistična in sekularna gibanja sodelujejo in skupaj dosežejo pomembne uspehe ter da lahko civilna družba odigra ključno vlogo pri demokratizaciji države.
Letošnja nagrada navdih vsem, ki si prispevajo za demokracijo
Nobelov odbor upa, da bo letošnja nagrada "prispevala k zaščiti demokracije v Tuniziji in bo navdih vsem, ki si prizadevajo za mir in demokracijo na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki in drugje po svetu". "Nagrada je v prvi vrsti mišljena kot vzpodbuda tunizijskemu narodu, ki je kljub velikim izzivom postavil temelje narodnemu bratstvu, za katero odbor upa, da bo služilo kot zgled, ki mu bodo sledile druge države."
Nagrada za četverico kot celoto, ne posamezne organizacije
Kot je v obrazložitvi nagrade pojasnil odbor, je t. i. četverica nastala poleti 2013, ko je procesu demokratizacije v Tuniziji po več političnih usmrtitvah in socialnih nemirih grozil propad.
Sestavljajo jo štiri organizacije - Splošni tunizijski sindikat UGTT, Tunizijsko konfederacijo za industrijo, trgovino in obrtništvo UTICA, Tunizijsko društvo za človekove pravice LTDH in Tunizijsko odvetniško zbornico - a kot je v obrazložitvi izrecno izpostavil odbor, prejemajo nagrado skupaj, kot celota in ne posamične organizacije.
Kot je sicer zapisal odbor, je četverica "ponudila alternativo, miren političen proces v času, ko je bila država na robu državljanske vojne. Pripomogla je k temu, da je bila Tunizija sposobna v obdobju le nekaj let vzpostaviti ustavni sistem vladanja, ki zagotavlja temeljne pravice celotni populaciji, ne glede na spol, politično prepričanje ali vero".
Gre za ključne organizacije civilne družbe v Tuniziji, "ki predstavljajo različne sektorje in vrednote tunizijske družbe: delovne ljudi in njihove pravice, načela vladavine prava in človekove pravice" in uživajo "veliko moralno avtoriteto".
Odigrale so "vlogo posrednika in gonilne sile za pospeševanje mirnega demokratičnega razvoja" v državi. Uspelo jim je namreč zagnati "miren dialog med državljani, političnimi strankami in oblastmi", ki je omogočil iskanje na soglasju utemeljenih rešitev in je bistveno prispeval k izvedbi mirnih demokratičnih volitev lani jeseni.
V Tuniziji Nobelovo nagrado za mir razumejo kot poklon poti demokracije, ki so jo ubrali
V Tunisu izražajo zadovoljstvo nad odločitvijo, da bo šla Nobelova nagrada za mir letos v roke četverici za nacionalni dialog v Tuniziji in jo med drugim razumejo kot poklon poti demokracije, ki so jo ubrali. Četverica sicer od začetka leta ni več aktivna, sta se pa za zdaj na odločitev v Oslu odzvala predstavnika dveh izmed štirih organizacij, ki jo sestavljajo.
"Prejeli smo že mednarodne nagrade, a nikoli si nismo upali niti sanjati o Nobelovi nagradi za mir," je komentiral član odbora društva LTDH Chokri Dhouibi.
Generalni sekretar sindikata UGTT Haoucine Abassi pa je dejal, da gre za poklon mučenikom tunizijske demokracije. "Ta prizadevanja naše mladine so naši državi omogočila, da je obrnila hrbet diktaturi," je izjavil. Obenem je pozdravil pripravljenost političnih strank na to, da se sede za pogajalsko mizo in najde rešitve politične krize.
Odzval se je tudi tunizijski predsednik Beji Cais Essebsi, ki je ocenil, da je Nobelova nagrada počastila pot dialoga, ki so jo ubrali v Tuniziji. "Ne gre zgolj za počastitev četverice, temveč tudi poti, ki smo jo ubrali, to je poti iskanja soglasnih rešitev," je v videoposnetku, objavljenem na uradni strani na Facebooku, povedal Essebsi. "Za Tunizijo ni druge rešitve, kot je dialog, kljub ideološkim nestrinjanjem," je dodal.
EU: Nagrajene organizacije so pokazale demokratično pot iz krize
EU je danes pozdravila odločitev, da gre letošnja Nobelova nagrada za mir četverici za nacionalni dialog v Tuniziji. Kot ocenjujejo v Bruslju, so nagrajene štiri organizacije Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu pokazale demokratično pot iz krize
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je v odzivu na Twitterju zapisala, da je odločitev, da gre nagrada tunizijski četverici za nacionalni dialog, "pokazatelj načinov za izhod iz krize: narodna enotnost in demokracija."
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je medtem na Twitterju četverici čestital in zapisal, da po obisku v Tuniziji, kjer se je mudil marca, razume in spoštuje odločitev Nobelovega odbora.
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je ocenil, da je nagrada "izjemno zaslužena", EU pa po njegovih besedah deli ponos vseh Tunizijcev.
EU je od jasminove revolucije v Tuniziji, ki je sprožila celotno arabsko pomlad, okrepila podporo tej severnoafriški državi z nudenjem pomoči in sprožitvijo trgovinskih pogajanj, spominja francoska tiskovna agencija AFP.
ZN: Nagrada kaže, da ima civilna družba ključno vlogo pri gradnji miru
Odločitev so danes pozdravili tudi Združeni narodi in ocenili, da gre za znak, da ima pri gradnji miru ključno vlogo civilna družba. "Čestitam četverici. Potrebujemo civilno družbo, da nam pomaga mirovni proces potisniti naprej," je sporočil tiskovni predstavnik ZN v Ženevi Ahmad Favzi. Tunizija je po njegovem mnenju "svetel zgled".
V Unescu pa izbiro nagrajencev razumejo kot priznanje vsem borcem za demokracijo, pluralizem in pravno državo. Tunizija po mnenju direktorice te organizacije ZN Irine Bokove predstavlja upanje za arabskih svet, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Izbiro Nobelovih nagrajencev za mir je pozdravila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki se jo je sicer v minulih dneh uvrščalo med favorite za to prestižno nagrado. Njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert je ocenil, da je izbira tunizijske četverice odlična, obenem pa zavrnil ugibanja o Merklovi kot favoritki.
Francoski predsednik Francois Hollande je medtem ocenil, da gre za nagrado za uspeh demokratične tranzicije v Tuniziji in jo pozdravil. "Veselim se za Tunizijce," je sporočil Hollande in navedel, da se je s predstavniki četverice tudi srečal. "Želim pozdraviti vse te borce in borke, saj sodeluje veliko žensk," je dodal.
Hladnik Milharčič: Nobelov odbor očitno ne najde več kredibilnega kandidata
Podelitev Nobelove nagrade za mir štirim organizacijam civilne družbe v Tuniziji naj bi po mnenju direktorja inštituta Ifimes Zijada Bećirovića opogumila mirne in demokratične spremembe na Bližnjem vzhodu. Novinar Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič je medtem kritičen, da Nobelov odbor očitno ne najde več kredibilnega kandidata za nagrado za mir.Kajti "z mirom se ne ukvarja nihče nikjer več, niti kot vrednoto niti kot politično prakso".
"V populistični izbiri med papežem Frančiškom in Angelo Merkel so se odločili za tunizijsko civilno družbo, ker je dovolj abstraktna in nedoločljiva. Ampak to je Nobelova nagrada brez vsakršne konsekvence, je bolj nagrada za upanje, da bo stvar ostala pri življenju, kot pa nagrada za dejanski dosežek."
Potem ko je nagrado prejel predsednik ZDA Barack Obama, zato ker mu je uspelo zmagati na volitvah in preden je karkoli dosegel, ter so bili nagrajeni aktivisti, ki se jih je na ta način vsaj za nekaj časa potegnilo iz anonimnosti, so sedaj nagradili "koncept", "koncept civilne družbe, ne pa politične resničnosti", je še dodal Hladnik Milharčič.
Najboljše možnosti pripisovali Merklovi, papežu Frančišku in UNHCR
Pred razglasitvijo so najboljše možnosti pripisovali nemški kanclerki Angeli Merkel, papežu Frančišku in Visokemu komisariatu ZN za begunce (UNHCR).
Direktor Mirovnega raziskovalnega inštituta iz Osla Kristian Berg Harpviken, ki vsako leto pripravi seznam favoritov, je menil, da bo letošnja nagrada povezana z begunci. Pri tem je izpostavljal Merklovo, ki je "v kritičnem trenutku pokazala moralno vodstvo".
Direktor stockholmskega Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta Dan Smith je menil, da bi lahko bil dobitnik papež Frančišek, če se bi Nobelov odbor odločil podeliti nagrado za socialno pravičnost.
Letos je bilo na seznamu kandidatov 273 imen, med njimi 205 posameznikov in 68 organizacij. Več jih je bilo le lani, in sicer 278.
Nekaj nominirancev
Angela Merkel
Nemška kanclerka je bila v zadnjem deležna veliko pohvale – in tudi kritik – zaradi svoje odločitve, da zavzame odnos dobrodošlice do tisočih beguncev, ki prihajajo na meje Evropske unije. Število beguncev, ki prihaja v Nemčijo, bi lahko do konca leta naneslo na 1,5 milijona. Kritiki menijo, da se država že zdaj komaj spopada z razmerami.
Mussie Zerai
Katoliški duhovnik prihaja iz Eritreje, kjer vlada eden izmed najbolj krutih režimov na svetu in od koder bežijo mnogi begunci. Zerai je ustanovil humanitarno organizacijo z imenom Habeshia, ki se osredotoča na pomoč beguncem, ko prispejo v Evropo. Hkrati pa stopajo v stik z begunci, ko so še na ladjah, in uporabljajo GPS koordinate z njihovih telefonov, nato pa podatke sporočijo italijanski obalni straži, poroča AFP.
Papež Frančišek
Frančišek bi bil prvi papež v zgodovini, ki bi prejel to nagrado. Zelo je priljubljen med ne-katoliki, mnoge pa navdušuje tudi njegova skromnost.
Papeža čislajo tudi zaradi njegovega odgovora na begunsko krizo, vključno s tem, ko je v Vatikanu nastanil dve sirski družini. Igral je tudi ključno vlogo pri obnovitvi odnosov med ZDA in Kubo. Priljubljen pa je tudi zaradi svojega liberalnega odnosa do tradicionalnih katoliških dogem, kot je prepoved posvečanja poročenih duhovnikov in gejev.
Guardian sicer poroča, da bi njegove možnosti za zmago lahko zmanjšala njegova odločitev, da se sreča z uradnico iz Kentuckya, Kim Davis, ki ni upoštevala odločitve vrhovnega sodišča in ni izdajala dovoljenj za poroko istospolnim parom. Papeževi predstavniki so sicer vztrajali, da namen njegovega obiska ni bil namenjen v podporo njenim prepričanjem.
Denis Mukwege
Ginekolog iz Demokratične republike Kongo se je specializiral za zdravljenje žrtev množičnih posilstev in naj bi opravil tudi do 10 operacij dnevno, vse od začetka državljanske vojne, ki je v državi izbruhnila leta 1998 in je trajala do leta 2013. Razmere v državi so še vedno nestabilne.
Nekatere izmed njegovih žrtev so bile množično posiljene tudi večkrat.
Septembra 2012 je Mukwege v govoru na zasedanju Združenih narodov obsodil uporabo množičnega posilstva kot vojne taktike.
V odgovor na to pa so mesec kasneje štirje oboroženi možje napadli njegov dom, ko ga ni bilo doma, in zadrževali njegove hčerke, dokler se ni vrnil. Ustrelili so njegovega varnostnika, sam pa je smrti ubežal le tako, da je padel na tla in se delal mrtvega. Nato je zbežal v Evropo, a se je leta 2013 vrnil, da bi pomagal ženskam.
To je že njegova tretja nominacija za Nobelovo nagrado.
Novaya Gazeta
Ruski časopis so ustanovili leta 1990 in to z denarjem, ki ga je za nagrado za mir tisto leto prejel nekdanji predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov.
Njegovi novinarji nenehno tvegajo in so ogroženi, leta 2006 so novinarko Ano Politkovskayo ubili. Njena smrt naj bi bila povezana z njenim poročanjem o čečenski vojni.
Raif Badawi
Savdski bloger je bil obsojen na 10 let zapora in 1000 udarcev z bičem, ker je užalil islam, ko je kritiziral vplivne verske predstavnike na svojem liberalnem blogu.
Lani nagrado prejela borca za pravice otrok
Lani sta jo prejela borca za pravice otrok 17-letna Pakistanka Malala Jusafzaj in Indijec Kailashi Satyarthi.
Petčlanski Nobelov odbor je v preteklosti že večkrat presenetil s svojo izbiro, včasih pa je sprožil tudi polemike. Eden takšnih primerov je ameriški predsednik Barack Obama, ki je nagrado prejel leta 2009 po le letu dni na položaju.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.