Somalijska skrajna skupina Al Šabab, ki je izvedla smrtonosni napad na nakupovalno središče v sosednji Keniji in ga zavzela, je povezana z Al Kaido. V Somaliji so jo že pregnali iz vseh večjih mest, ki jih je nadzirala, vendar pa še vedno ostaja potencialna grožnja.
Al Šabab v arabskem jeziku pomeni "mladina", skupina pa je bila ustanovljena leta 2006 kot radikalni podmladek nekdanje somalijske Zveze islamskih sodišč. Takrat je začela boj z etiopsko vojsko, ki je vkorakala v Somalijo na pomoč šibki prehodni vladi.
V predelih, ki so bili pod nadzorom skupine, so uvedli strogo šeriatsko pravo, vključno z dosmrtnim kamenjanjem žensk, ki so bile obtožene prešuštva, tatovom pa so rezali roke.
Skupina nima več nadzora v večjih mestih, vendar pa je še vedno prisotna na številnih podeželskih območjih. Iz Mogadiša, glavnega mesta, so jo pregnali avgusta 2011, septembra 2012 pa še iz glavnega pristaniškega mesta Kismajo. Prav to mesto je bilo za skrajneže ključnega pomena.
Afriška unija, ki podpira somalijske vladne sile, je oba poraza Al Šababa označila za veliki zmagi, vendar pa pripadniki organizacije še vedno skoraj vsak mesec v Mogadišu in drugod izvajajo samomorilske napade.
Analitiki opozarjajo, da je Al Šabab svoje napore usmeril v gverilsko bojevanje proti silam Afriške unije. Od leta 2011, ko so v Somalijo vdrle kenijske sile, je pod vse večjim pritiskom. Kenija je borce Al Šababa obtožila ugrabitve turistov, hkrati pa je svojo vojsko, ki je zdaj v Somaliji prisotna pod zastavo Afriške unije, usmerila v boj proti skrajnežem predvsem na jugu države. Medtem so etiopske sile vkorakale v Somalijo na zahodu in so zasedle mesti Belet Vejne in Baidoa.
Kdo je voditelj skupine in kako je povezana s tujino?
Vodja skupine je Ahmed Abdi Godane, ki je znan tudi kot Muktar Abu Zubair in prihaja iz regije Somaliland na severu Somalije. V javnosti se redko pojavlja, njegov predhodnik Moalim Aden Haši Ajro pa je bil ubit leta 2008 v zračnem napadu ameriške vojske.
Godane je tudi vez s teroristično mrežo Al Kaida. Njegov tekmec šejk Hasan Dahir Avejs je bolj usmerjen v boj v Somaliji. Trenutno je v priporu, veliko njegovih zaveznikov pa je bilo ubitih.
Al Šabab se je Al Kaidi pridružil februarja lani. Takrat je Godane v videoposnetku z vodjo Al Kaide Ajmanom Al Zavahirijem izrekel pokorščino Al Kaidi. Obe skupini sta dolgo delovali skupaj, kot je znano, pa so v Somalijo na pomoč hodili številni tuji pripadniki Al Kaide.
Ameriške oblasti menijo, da se je in se še bo iz Afganistana in Pakistana po smrti Osame bin Ladna v Somalijo zateklo veliko borcev Al Kaide. Med drugim so tudi britanske oblasti pogosto opozarjale, da se številni britanski skrajneži urijo v Somaliji.
Kaj pa dejavnost zunaj Somalije?
Al Šabab je prevzel odgovornost za napad 21. septembra v Nairobiju, v katerem je bilo ubitih najmanj 62 ljudi. Skupina je bila odgovorna tudi za dvojni samomorilski napad v Kampali, ugandski prestolnici, kjer je bilo ubitih 76 ljudi, ki so leta 2010 gledali finale svetovnega nogometnega prvenstva. V Ugandi so skrajneži udarili, ker je ugandska vojska skupaj z burundijsko predstavljala večji del sil Afriške unije, vse dokler v Somalijo niso prišli kenijski vojaki.
Analitiki tudi opozarjajo, da borci Al Šababa pogosto prečkajo mejo s Kenijo in pri tem niso opaženi. Pogosto naj bi si v Nairobiju celo poiskali zdravniško pomoč.
Leta 2002 naj bi napada na Izraelce v bližini kenijskega letovišča Mombasa v Somaliji načrtovala celica Al Kaide, ZDA pa so tudi prepričane, da so se v Somalijo zatekli operativci Al Kaide, ki so odgovorni za napada na ameriški veleposlaništvi v Nairobiju in Dar es Salaamu.
Kdo so podporniki Al Šababa?
Eritreja je edina zaveznica v regiji, vendar pa zanika trditve, da Al Šababu dostavlja orožje. Eritreja podpira Al Šabab, saj se bori proti vplivu Etiopije, ki je njena največja sovražnica.
Etiopija je svojo vojsko v Somalijo s podporo ZDA poslala leta 2006, a so se etiopske sile umaknile že leta 2009, ko so v svojih vrstah doživele velike izgube. Po drugi intervenciji leta 2011 pa so obljubile, da bodo nadzor nad zavzetim ozemljem predale v roke Afriški uniji.
Kaj pa somalijska vlada?
Predsednik Hasan Šejk Mohamud je nekdanji akademik in aktivist. Parlament ga je izvolil leta 2012 med mirovnim procesom. Porazil je nekdanjega predsednika šejka Šarifa šejka Ahmeda, nekdanjega islamskega uporniškega borca, ki je bil v treh letih vladanja tarča številnih kritik zaradi korupcije.
Al Šabab je obsodil mirovni proces, hkrati pa je opozarjal, da gre le za načrte tujcev, da bi z njim nadzirali Somalijo.
Somalija je bolj ali manj propadla država. Že okoli 20 let nima učinkovite nacionalne oblasti, v tem času pa je bil velik del države pravo vojno območje. To je bila za skupino Al Šabab olajševalna okoliščina, ko se je prvič pojavila, saj je dobila veliko podporo med številnimi Somalijci. Ljudem je obljubljala varnost, kar pa so pozdravljali.
Vendar pa je bila njena kredibilnost načeta, ko je leta 2011 zavrnila pomoč zahoda v boju proti lakoti in suši. Al Šabab zagovarja in udejanja vahabijsko različico islama, ki izvira iz Savdske Arabije, a večina Somalijcev je sufijev. Al Šabab je zato porušil številna sufijska svetišča in tako škodil svoji priljubljenosti.
Odkar je Mogadiš pod nadzorom vladnih sil, se v državi spet poraja novo upanje. V državo se je iz tujine vrnilo veliko Somalijcev, ki so s seboj prinesli tudi denar in znanje. Tako se lahko Somalija iz bede, ki je vladala dve desetletji, spet dvigne na noge.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.