
Karzaj ima izkušnje s prejšnjimi afganistanskimi vladami. Od leta 1992 do 1994 je bil namestnik zunanjega ministra v dveh mudžahidskih vladah, nazadnje v vladi pod vodstvom Burhanudina Rabanija. Medtem ko so se v Bonnu pogajali o politični prihodnosti države, prizadete v dolgoletni vojni, je Karzaj vodil boj proti skrajnim islamskim talibanom na fronti pri Kandaharju in si obenem prizadeval za mirno predajo glavnega osumljenca za teroristične napade na ZDA Osame bin Ladna. Paštunski voditelj velja tudi za zmernega politika, poznavalci pa ga opisujejo kot zgovorneža, ki popolnoma obvlada angleški jezik, poročajo svetovne agencije.
Prihodnji afganistanski premier Karzaj, sicer poveljnik protitalibanskih paštunskih borcev na jugu Afganistana, ima po mnenju poznavalcev razmer v Afganistanu veliko prednost, saj ni sprt z nobeno izmed mnogih etničnih skupin v državi. Pri oblikovanju vlade je dobil podporo tako zmagovitega Severnega zavezništva, ki ga sestavljajo manjšinski afganistanski narodi - Tadžiki, Uzbeki in Hazari -, kot tudi monarhistov, ki se zbirajo okoli nekdanjega kralja Mohameda Zaherja Šaha, ki od leta 1973 živi v izgnanstvu v Rimu.
Karzaj se je rodil v kraju Karz, blizu Kandaharja, v paštunskem plemenu Popalzaj, ki ga sedaj vodi. Študiral je v Kabulu in kasneje v Indiji, v 80. letih pa je v ZDA imel verigo restavracij in pomagal financirati afganistanski boj proti sovjetski vojski, ki je Afganistan zasedala od leta 1979 do 1989. Protisovjetskemu boju se je pridružil leta 1982, ko je postal vodja operacij Fronte za afganistansko narodno osvoboditev. Večino časa je preživel v izgnanstvu v pakistanskem Pešavarju, leta 1992 pa se je vrnil v Kabul, kjer je po strmoglavljenju prosovjetskega režima prevzel položaj namestnika zunanjega ministra.
Karzaj je svoj boj proti talibanom začel leta 1999, potem ko so talibanski borci v pakistanskem mestu Kveta ubili njegovega očeta Abdula Ahada Karzo, poslanca v afganistanski skupščini plemenskih vodij.