Kdo je gospod J.? 'Lahko je tudi Josip Broz Tito'

Podjetnik Walter Wolf je na sojenju v primeru Patria na Dunaju zatrdil, da je sicer človek kontaktov, a dejanskih stikov z ljudmi se izogiba. Kot je dejal, je finskemu orožarskemu podjetju resda posredoval kontakte do vplivnih ljudi v Sloveniji, a na spornih srečanjih kasneje ni sodeloval.

Avstrijsko državno tožilstvo domneva, da so bile v okviru 280 milijonov vrednega nakupa Patriinih oklepnikov za Slovensko vojsko izplačane ali vsaj obljubljene podkupnine. Medtem ko se na sodišču v Ljubljani zagovarjajo domnevni prejemniki teh podkupnin, med njimi premier Janez Janša, naj bi bila Wolf in Hans-Wolfgang Riedl posrednika v spornem poslu.

Wolf je danes med drugim priznal, da je v njegovem stanovanju v Mariboru potekalo srečanje zastopnika Patrie na Dunaju Hansa-Wolfganga Riedla, predstavnika Patrie Reija Niitynena in Janševega zaupnika Jožeta Zagožna, ki velja za ključno figuro v aferi. Kot trdi, sam na srečanju ni sodeloval, ampak je trojici le "dal na razpolago svoje stanovanje".

Z Niitynenom se je sicer Wolf, kot je zatrdil na sodišču, srečal le dvakrat. O nakupu oklepnikov nista nikoli govorila, saj naj bi se pogovarjala le o "nekem nekdanjem vozniku formule 1". Wolf je imel namreč konec 70. let prejšnjega stoletja svoje moštvo formule 1.

Kljub vztrajnemu izpraševanju sodnici Marion Zöllner in tožilcu Volkertu Sackmannu iz Wolfa ni uspelo izvleči, kaj konkretno je naredil, da si je zaslužil provizijo v višini 4,2 odstotka vrednosti naročila. Njegova naloga je bila "svetovati in povedati, kakšen je položaj v Sloveniji", je rekel Wolf. "Imam dostop do ljudi, imam precej informacij," je še dodal. Riedl je sicer dejal, da je Wolfa navedel kot "referenco", ko je želel, da ga Patria angažira kot posrednika.

Wolf je tudi znova zanikal, da bi plačal podkupnino. V primeru Zagožna to namreč po njegovih besedah ni bilo potrebno: "Dobra prijatelja sva. Njega mi ni treba kupovati."

Poleg tega je dejal, da je bila njegova provizija tako ali tako nizka, saj te ponavadi znašajo od osem do deset odstotkov. Riedlu je bilo s strani Patrie obljubljenih 7,5 odstotka vrednosti naročila, kar pomeni, da bi levji delež od tega odpadel na Wolfa.

Wolf govoril eno, Riedl drugo

Izjave Riedla in Wolfa na zaslišanju so si sicer večkrat nasprotovale. Tako je na primer Wolf trdil, da je on Patrii predlagal, naj za partnerja v poslu z oklepniki izbere slovensko podjetje Rotis. Riedl pa je po drugi strani dejal, da se je Rotis finskemu koncernu ponujal sam že dolgo pred tem.

Tudi izjave o tem, ali je Wolf leta 2007 v kraju Lipnica na avstrijskem Štajerskem od Riedla prejel 100.000 evrov v gotovini, se ne skladajo. Wolf se namreč tega preprosto ne more spomniti, Riedl pa pravi, da obstaja celo pobotnica o tem.

To, da je kmalu po prejemu Patriine provizije v začetku leta 2007 tajskemu podjetniku Apichatu Sirithapornu plačal 900.000 evrov, je Wolf danes utemeljil z "zadevami, ki sta jih želela narediti". Pri tem naj bi šlo za gradnjo tobačne tovarne in namakalne naprave na Tajskem. Apichat naj bi si denar zaslužil, ker "je govoril z vlado".

Ko je sodnica Zöllnerjeva izpostavila, da tobačna tovarna v pogodbah med Wolfovo liechtensteinsko družbo ICB in Apichatom ni omenjena, je Wolf odvrnil, da se je v zvezi s tem zanašal na direktorja ICB Hansa-Petra W., in dodal: "Če bi prebral vsako pogodbo, ki sem jo podpisal ..." Obtožnica trdi, da je šlo pri omenjenih 900.000 evrih v resnici za podkupnino, namenjeno tistim, ki so v Sloveniji odločali o nakupu oklepnikov.

Riedl se je moral medtem zagovarjati zaradi elektronskih in SMS-sporočil Niitynenu, v katerem se je hvalil s svojim vplivom na slovensko politiko. "Dr. Z (Zagožen) nam je zagotovil, da skrbno bdi nad projektom ter da imata on in premier zadevo pod nadzorom," je 28. maja 2005 zapisal Riedl. Pri tem je šlo, kot zatrjuje Riedl, le za protidobave.

Ni pa imel Riedl pojasnila za to, da je kasneje pisal o nekem "gospodu J", za katerega naj bi bil dogovor o proviziji "dobra novica". "To je kriptirano," je vse, kar je dejal. Wolf je po drugi strani s svojim odgovorom na vprašanje, ali se za "gospodom J" skriva premier Janša, vsaj poskrbel za malce smeha v sodni dvorani, saj je dejal: "Marsikaj bi lahko bilo. Morda pa je (nekdanji jugoslovanski predsednik) Josip Broz Tito."

Zaslišanje na deželnem sodišču na Dunaju se bo nadaljevalo v četrtek, ko bodo nastopile priče iz Finske.