50-letni Kadirov je podlegel poškodbam po bombni eksploziji, ki je odjeknila na tribuni za pomembne goste na stadionu v Groznem, kjer je spremljal prireditev ob praznovanju dneva zmage.
Ahmad Kadirov se je rodil avgusta 1951 v Karagandi v Kazahstanu. Politično kariero je začel v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je bil imenovan za muftija Čečenije. Kadirov je bil med prvo rusko-čečensko vojno (1994-1996), ki se je končala z umikom ruskih sil iz republike, poveljnik čečenskih upornikov. V času do drugega rusko-čečenskega spora leta 1999 je bil sodelavec Aslana Mashadova, ki je bil leta 1997 izvoljen za čečenskega predsednika. Toda z ruskim posredovanjem oktobra 1999 je stopil na stran Moskve, saj je Mashadovu predvsem očital, da ni ničesar storil v boju proti skrajnežem.
Leta 2000 je Kremelj Kadirova imenoval za civilnega upravitelja Čečenije, oktobra lani pa je na spornih volitvah postal predsednik Čečenije. Njegovo izvolitev je Kremelj označil za pomemben korak na poti k vzpostavitvi reda v Čečeniji. Kadirov, oster nasprotnik islamskega prava in skrajne islamske sekte vahabitov, se je odloči, da mir v Čečeniji ne bo mogoč, dokler ne bodo "odstranjeni" vsi "razbojniki", kakor Kremelj imenuje upornike.
Kadirov pri čečenskem narodu ni bil priljubljen. Številni so ga videli kot ambicioznega in avtoritarnega voditelja, nenaklonjenega dialogu. Begunci, ki so se vrnili v uporniško severnokavkaško republiko, so upravi Kadirova očitali, da jim ni izplačala obljubljenih odškodnin za več mesecev. Številni Čečeni so se tudi pritoževali zaradi aretacij in ubojev civilistov pod Kadirovim predsedovanjem. Kadirov sin Ramzan je vodil osebno varnostno službo svojega očeta, ki jo številni obtožujejo za izginotja civilistov.
Kljub temu pa so nekateri Čečeni upali, da bo s Kadirovo izvolitvijo za predsednika Čečenije lokalna administracija bolje delovala - da jim bo izplačala plače in pokojnine ter pomoč beguncem ob njihovi vrnitvi, da bo ponovno odprla šole in bolnišnice, predvsem pa, da se bodo prenehale ugrabitve in uboji civilistov.
Toda njihovo upanje je bilo zaman. Spomladi letos so uporniki znova okrepili svoje aktivnosti in spopadi z ruskimi vojaki so postali še vsakdan. Tudi sam Kadirov je postal tarča uporniških napadov, saj je bil za upornike izdajalec, zato je svoje oporišče v Centoroju spremenil v pravo utrdbo, kjer so se urili njegovi borci.
