V DZ večinska podpora razpisu referenduma o Jek 2, proti v Levici

Predlagatelji - poslanci Svobode z izjemo Miroslava Gregoriča, SDS, SD in NSi ter poslanca manjšin - pravijo, da je treba dati vladi, investitorju, družbi Gen energija, in drugim deležnikom mandat za nadaljevanje projekta. Ta je strateškega pomena, saj bo skupaj z obnovljivi viri energije (OVE) zagotavljal stabilno oskrbo z nizkoogljično električno energijo, so poudarjali.

"Glas 'za' na referendumu bo pomenil jasen mandat tako investitorju kot vladi, da se intenzivno lotita priprave vseh potrebnih podlag, na katerih bo nato temeljila končna odločitev za projekt Jek 2," je dejal Teodor Uranič (Svoboda). Po njegovem mnenju bi dal pozitiven rezultat demokratično legitimnost za nadaljnjo pripravo gradiv, ki bodo podlaga za končno investicijsko odločitev, in sam ne bi izključeval možnosti izvedbe drugega posvetovalnega referenduma pred sprejetjem končne odločitve.

Aktivnosti glede Jeka 2 je treba pospešiti, ne pa upočasniti, kar bi pomenil morebiten odlog izvedbe referenduma, je dejal Zvonko Černač (SDS). Razmere so se v zadnjih letih namreč bistveno spremenile; uporabe premoga ne bodo mogli nadomestiti hidroenergija in ostali OVE, zato bo potreben povečan uvoz, kar v trenutnih razmerah ni težava, se je pa nedavno pokazalo, kako lahko cene poskočijo in kako se lahko dostopnost poslabša, je dejal.

Prepričan je, da Slovenija brez nadaljevanja uporabe jedrske energije ne more zagotavljati stabilnosti oskrbe z elektriko. Menil je, da se lahko finančna konstrukcija sesuje le v primeru, da bodo "okoljski lunatiki na nivoju EU zlobirali podobno ureditev, kot jo sedaj poznamo pri termoenergiji, in tudi na nuklearno energijo uvedli podobne kupone".

SD in NSi za

Tudi v SD so napovedali podporo razpisu referenduma. Menijo, da bo podnebne cilje in hkratno energetsko neodvisnost težko doseči brez jedrske energije, je dejala Meira Hot (SD) a ob tem izpostavila opozorila dela javnosti, da so informacije v zvezi s projektom pomanjkljive, ter zakonodajno-pravne službe DZ, da je drugi del referendumskega vprašanja nejasen. "Skrajno resno poudarjamo, da slovenska javnost potrebuje vse informacije, na podlagi katerih se bo lahko odločala o referendumskem vprašanju. Zato nalagamo vladi, da naredi vse, da javnost te odgovore v pravem časovnem okviru pridobi," je poudarila.

Jožef Horvat (NSi) je na podlagi "zablod ali napačne poti Nemčije", kjer da se je opustitev jedrske energije izkazala za napako, izrazil upanje, da bomo v Sloveniji znali izbrati pot naprej na podlagi strokovnih dejstev, ne čustev ali dnevnopolitičnega dogajanja. Tudi on je poudaril, da bo šlo pri referendumu za mandat za pripravo ključnih dokumentov za gradnjo Jeka 2, medtem ko odločitev o gradnji še pride. Je pa ta po njegovem mnenju potrebna, "če želimo imeti stabilen vir električne energije, če ne želimo imeti električnih mrkov in če želimo iti po poti v nizkoogljično družbo".

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v predstavitvi stališča vlade dejal, da je referendum neposredno nadaljevanje procesa, ki ga opredeljuje resolucija o miroljubni rabi jedrske energije, ko poziva, naj se s ciljem defosilizacije in stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo elektroenergetski sistem nadgrajuje s širitvijo jedrskega programa, z izvedbo projekta Jek 2 in uvajanjem OVE, če se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja.

Z referendumskim vprašanjem se išče mandat za nadaljevanje pripravljalnih aktivnosti do končne investicijske odločitve, ki je pričakovana do leta 2028. "Referendum bo tako ena od odločitev v procesu odločanja, pri tem se bomo držali transparentnih in demokratičnih procesov," je zagotovil.

Razpisu referenduma v tej fazi nasprotujejo v Levici

Kot je dejal Matej Tašner Vatovec, je namreč sklicati referendum v okoliščinah, ko ni na voljo ustreznih podatkov, neodgovorno in podcenjujoče. Za soglasje za nadaljevanje aktivnosti pri projektu Jeka 2 ni treba spraševati volivcev, odločitev o gradnji je bila sprejeta že s sprejemom resolucije, je menil.

Opozoril je na nacionalni energetski in podnebni načrt, ki navaja dva možna scenarija zagotavljanja elektrike - z jedrsko energijo in OVE ali samo z OVE. "Ta korak ste popolnoma preskočili. Nihče ni dal na mizo argumentov, potencialov in možnosti, ki jih ima Slovenija za to, da gremo v 100-odstotno obnovljive vire," je dejal. Z referendumom bodo volivce spraševali, ali naj država izvede projekt Jek 2 - kar pomeni izvedbo v celoti, z izgradnjo elektrarne, je poudaril.

Proti sta tudi Gregorič (Svoboda) in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Gregorič meni, da bo referendum prezgodaj in brez pravih podlag. Pogreša informacije med drugim glede drugega možnega scenarija, torej samo OVE, cene elektrike iz Jeka 2, višini in financiranju investicije. Moti ga tudi, da ni znano, kdo bo lastnik elektrarne - če bo lastnik še kakšna druga država, bo ta dobila svoj del električne energije, Slovenija pa bo morala nositi vsa tveganja, med drugim glede varnosti in morebitne jedrske škode. Pozval je, da se v pripravo projekta vključi Banko Slovenije in fiskalni svet, da ocenita, kakšne so zmožnosti državnega financiranja.

Tudi Šetinc Paškova opozarja, da ni resnih študij, med drugim o tveganjih in financiranju. "Če bi bili pošteni, bi ljudi spraševali, ali so za jedrsko energijo oz. ali so za Jek 2, ne pa da se izgovarjate, da ne bodo dokončno odločali," je dejala. Strinjala se je z Gregoričem, da bo referendum bianco menica za projekt, ki bo po njenem mnenju Teš 6 na tretjo potenco.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar je dejal, da mandata ne potrebujejo le za projektno dokumentacijo, ampak tudi za razvoj kadrov, izbor dobavitelja, zaprtje finančne konstrukcije, licenciranje lokacije, postopke umeščanja v prostor. "Trdim, da je informacij za odločanje v tej fazi dovolj, da lahko državljani informirano odločajo. To ni dokončno vprašanje, končna investicijska odločitev bo predvidoma do 2028. Tisto pa bo moment, ko se bo morala nekomu roka tresti pri podpisu pogodb, da bo projekt pripravljen za izvedbo," je dejal.

"Če pa se odločimo, da projekta ne želimo, je prav, da to storimo čim prej," je povedal Levičar, saj bodo omenjeni postopki stali med 100 in 150 milijonov evrov. Bi se pa s tem odpovedali enemu od možnih scenarijev, je dodal.