Kdo bo nasledil Merklovo: 'mini Merkel', njen največji kritik ali nekdanji rival?

Nemška politika je tema, ki te dni ne zanima le Nemcev, pač pa tudi številne Evropejce. Na konvenciji stranke Krščanske demokratske unije (CDU) se je že zbralo več kot 1000 delegatov, ki bodo v petek v Hamburgu izbirali naslednika Angele Merkel oziroma novega vodjo stranke. Pomembna naloga, saj bodo izbirali ne le najverjetnejšega bodočega nemškega kanclerja, pač pa tudi neuradnega voditelja Evropske unije. Odločitev o tem, koga bodo izbrali, bo odmevala po vsej Evropski uniji.  

Merklova je sicer pred začetkom kongresa izrazila hvaležnost za svoj čas na vrhu stranke, ki jo je vodila 18 let, glasovanje v stranki pa je ocenila kot pravo demokracijo: "To je prava demokracija, ko obstajajo možnosti. O ostalem pa bodo odločali delegati."

Na preteklih 18 let pa je dejala, da je "CSU v teh časih doživela vzpone in padce". Nadaljevala je, da je stranki v tem času uspelo kar štirikrat imenovati predsednika vlade in da je zelo hvaležna za ta čas in se veseli, da bo lahko še naprej opravljala dolžnosti kanclerke. 

'Odbor za izbor kanclerja' 

Zaradi dejstva, da že desetletja nemški kancler prihaja iz vrst CDU, včasih kongres stranke označujejo tudi kot "odbor za izbor kanclerja". Tokratna konvencija je še posebej zanimiva, saj prvič po dolgem času ni možno z gotovostjo napovedati, koga bodo delegati izbrali. V boj za stolček so se podali trije "Kampfkandidati" (bojni kandidati), kot jih imenujejo Nemci. 

Pri teh kandidatih pa ne gre le za izbiro osebnosti, pač pa tudi izbiro smeri, v katero bo Nemčija v prihodnje plula. 

'Mini Merkel': Annegret Kramp-Karrenbauer

Ena vodilnih kandidatk, sodeč po anketah, je Merklina "varovanka", 56-letna Annegret Kramp-Karrenbauer, aktualna generalna sekretarka stranke CDU. Njena izvolitev bi pomenila, da si Nemčija še naprej želi sredinske politike, ki jo je začrtala Merklova.

Ker imata z Merklovo precej podobna stališča in zaradi zvestobe kanclerki, se je Kramp-Karrenbauerjeve prijel vzdevek "mini Merkel". Ima pa tudi drug vzdevek – mnogi jo zaradi dolgega imena kličejo kar skrajšano AKK. Od leta 2011 do 2018 je bila prva ministrska predsednica Posarja, a je letos na predlog kanclerke prevzela slabše plačan položaj generalne sekretarke CDU. S tem je stopila po korakih Merklove, saj je bila ta pred vodenjem CDU tudi sama na tem položaju. 

Kramp-Karrenbauerjeva je poročena s Helmutom Karrenbauerjem, rudarskim inženirjem, s katerim imata tri sinove. Z družino živi v svojem rojstnem kraju Püttlingen. Čeprav je bila vedno zavezana deželni politiki in svojemu Posarju, je pripravljena prevzeti odgovornost v Berlinu.

Da je le mlajša različica Merklove, 56-letnica zavrača, češ da moškega nikoli ne bi primerjali na tak način ter da imata s kanclerko tudi različna stališča, kar je skušala izpostaviti v zadnjih tednih. Politično sicer predstavlja bolj levo krilo stranke, a ne na vseh področjih. Tako velja, da je glede socialne politike bolj levo usmerjena, sicer pa zagovarja tradicionalne, konservativne vrednote.

Pragmatična katoličanka le redko polni naslovnice časnikov, mnogi jo cenijo zaradi njenega treznega in odprtega načina komuniciranja ter zanesljivosti. Veliko bere, sama pa pravi, da je oboževalka skupine AC/DC. Med drugim govori francosko. 

Sprva je razmišljala o tem, da bi postala učiteljica, vendar pa se je ne koncu odločila za študij politologije. CDU se je pridružila z 18 leti in prvič sedla v klopi deželnega parlamenta leta 1999.

Kot velik uspeh si lahko Posarka šteje tudi, da je leta 2017 na deželnih volitvah zaustavila dvig podpore socialdemokratov (SPD), potem ko so ti za svojega vodilnega kandidata na parlamentarnih volitvah imenovali Martina Schulza. Takrat ji je uspelo za CDU v Posarju zagotoviti nepričakovanih 40 odstotkov podpore.

Nekdanji rival: Friedrich Merz

Če se bodo delegati odločili za povsem nov stil vladanja, drugačno vizijo in prioritete, potem bi lahko največ glasov dobil Friedrich Merz. Gre za starega rivala Merklove, ki je vodstvo stranke zapustil pred 15 leti in se posvetil poslovni poti. Merz bi zaostril konservativno držo CDU na številnih področjih: od migracij do fiskalne politike. Njegov cilj je prepoloviti podporo skrajni desničarski stranki AfD, ki je pobrala precej nezadovoljnih volivcev CDU in ji zdaj ankete kažejo okoli 15-odstotno podporo. 

Odvetnik in lobist se je iz politike umaknil leta 2009, potem ko ga je Merklova po porazu na parlamentarnih volitvah leta 2002 izrinila s položaja vodje poslanske skupine CDU/CSU. V zadnjih letih je bil dejaven predvsem na finančnem področju in sedel v nadzornih svetih številnih podjetij, med drugim je od leta 2016 predsednik nadzornega sveta nemške podružnice finančne družbe Blackrock. A 63-letnik naj bi se že zadnjih nekaj let pripravljal na vrnitev na politično sceno.

Ravno zaradi njegovega dolgoletnega dela v nadzornih svetih ne preseneča ena njegovih bolj odmevnih izjav, da si želi davčno napoved tako poenostaviti, da bi jo lahko spisali na podstavek za kozarec. Konservativec pa je tudi eden od snovalcev nemške vodilne kulture (Leitkultur), ki v ospredje postavlja tradicionalne evropske vrednote, ki bi jih morali sprejeti tudi priseljenci. Politično Merz zagovarja gospodarski liberalizem in konservativne družbene vrednote.

Veliko podporo je dobil tudi od nekdanjega nemškega finančnega ministra in trenutnega predsednika Bundestaga Wolfganga Schäubla, ki je za časnik Frankfurter Allgemeine dejal, da bi bil izbor Merza "najboljši za državo". 

Od najave, da bo kandidiral za predsednika CDU, se je Merz predstavljal kot nasprotje Merklove in s tem dobil močno podporo predvsem konservativnega krila stranke. A je v zadnjih tednih izgubil precej točk s pogosto nepremišljenimi in občasno nazadnjaškimi izjavami, ki so naletele na neodobravanje. Tako je med drugim v intervjuju presenetil, ko je sebe označil za višji srednji razred, čeprav letno zasluži več kot milijon evrov.

Oče treh otrok iz Severnega Porenja-Vestfalije, ki je v prostem času pilot, je sicer član CDU od leta 1972. V svoji politični karieri je pet let sedel v Evropskem parlamentu in 15 v nemškem zveznem parlamentu, kjer so mu napovedovali politični vzpon, dokler mu ni poti prekrižala Merklova.

Največji kritik: Jens Spahn

Tretji kandidat je aktualni zdravstveni minister Jens Spahn, ki pa ima od vseh treh najmanj možnosti, da prevzame vodenje stranke, kažejo ankete. Je tudi najmlajši kandidat, saj ima le 38 let. Po objavi anket je v nedavnem intervjuju za časnik Passauer Neue Presse zavrnil možnost, da bi umaknil kandidaturo. Kot ugibajo nekateri nemški mediji, se želi Spahn s kandidaturo predvsem politično utrditi, čeprav ve, da nima možnosti za zmago.

"Največji kritik Merklove", "sporna zvezda unije", "znotrajstrankarski vodja opozicije" so nazivi, s katerimi mediji opisujejo Spahna.

Sicer pa je bil bančnik in politolog s svojimi 22 leti najmlajši neposredno izvoljeni poslanec zveznega parlamenta. Po 16 letih je še vedno tam in se še vzpenja. Domnevno ga je kanclerka za zdravstvenega ministra imenovala, da bi ga lažje nadzirala, a neuspešno, piše Die Zeit.

V Severnem Porenju-Vestfaliji rojeni katoličan pravi, da stoji za prenovo stranke in za odprte razprave. V preteklosti je večkrat razburil z izjavami, na primer da prejemniki posebne socialne podpore Hartz IV niso nujno revni.

Čeprav zagovarja tradicijo in konservativne vrednote, je Spahn bolj kritičen do stališča CDU glede homoseksualcev in je tudi sam z veseljem podprl poroko za vse. Po sprejetju zakona se je decembra lani poročil s svojim partnerjem Danielom Funkejem.