Kdaj je krajši delovni čas prekratek?

Kot piše BBC, so na Novi Zelandiji pred kratkim končali eksperiment, v katerem so delovni teden iz petih skrajšali na štiri dni. Poskus, v kateru katerega so običajnemu delovnemu tednu odrezali en dan, je potekal tako, da je podjetje maja 240 zaposlenih pisarniških delavcev prosilo, da so namesto petih delovnih dni, oddelali le štiri. Plačilo je ostalo enako.

Raziskovalci iz Univerze v Aucklandu so potem izprašali sodelujoče delavce in izkazalo se je, da je 24 odstotkov sodelujočih poročalo o tem, da se je izboljšalo ravnovesje med službo in zasebnim življenjem, sedem odstotkov pa jih je bistveno zmanjšalo raven doživljanja stresa. Vodstvo podjetja prav tako ni poročalo o padcu produktivnosti ali slabših poslovnih rezultatih, čeprav so delavci delali cel dan manj. Nasprotno, Jarrod Haar, profesor za upravljanje s človeškim viri, ki je vodil raziskavo, je pojasnil, da se je kakovost njihovega dela s strankami celo izboljšala. Produktivnost so po njegovih pojasnilih ohranili tako, da jim je nadrejeni za motivacijo spročil, da bodo lahko delali le štiri dni na teden, če se bo izkazalo, da lahko v tem času opravijo toliko kot v petih, v nasprotnem primeru pa se bo njihov delovni teden spet podaljšal. 

Višja produktivnost, manj bolniških in večja stopnja zadovoljstva

Podoben eksperiment so v preteklosti naredili tudi na Islandiji, kjer so poročali o vzpodbudnih rezultatih. Leta 2016 so razkrili rezultate enoletne raziskave, v okviru katere zaposlenim za polni delovni čas, tega skrajšali za približno polovico delovnega dneva na teden. Ugotovili so, da so tako stroški delodajalca kot produktivnost delavcev ostali na isti ravni, čeprav so ti manj časa preživeli v pisarni. Poleg tega so delodajalci poročali o manjšem številu koriščenih bolniških dni in večji stopnji zadovoljstva med zaposlenimi.  

Nekaj podobnega so poskušali tudi na Švedskem, kjer so izvedli več eksperimentov s šest urnim delavnikom. V enem izmed domov za ostarele so tako za približno 70 medicinskih sester delovni čas skrajšali na največ 32 ur na teden. Kot poroča BBC, so v prvih osemnajstih mesecih trajanja poskusa ugotovili, da so tiste medicinske sestre, ki so delale manj, prav tako kot delavci na Islandiji, potrebovale manj bolniških dni, poročale so o boljšem zdravju in splošnem počutju ter izboljšale svojo produktivnost.

Sijoči ponedeljki in 'premium' petki na Japonskem

Na Japonskem, kjer je deloholizem postal javnozdravstveni problem in imajo celo besedo, ki pomeni smrt zaradi prekomernega dela, so na začetku avgusta oblasti predstavile 'sijoče ponedeljke', v okviru katerih naj bi podjetja svojim zaposlenim omogočila priložnost, da en ponedeljek na mesec zamudijo v službo. Japonska je sicer prisiljena poiskati ukrepe, ki bi razbremenili delavce, saj beležijo povečano število smrti zaradi prekomernega dela, kar imenujejo karoshi, poroča the Guardian. Sijoči ponedeljki so tako ukrep in odgovor na samomor 24-letnice, ki si je leta 2015 življenje vzela potem, ko je več mesecev zapored oddelala več kot 100 nadur. Japonska je nekaj podobnega sicer poskusila že prej, in sicer s 'premium' petki, ko so oblasti poskusile delodajalce spodbuditi k temu, da bi svojim zaposlenim omogočili, da bi ob petkih prej zaključili z delom.  

"Izboljšanje ravnovesja med službo in zasebnim življenjem pomeni prihranek za delodajalca, saj je manjša verjetnost, da bodo srečni zaposleni dali odpovedi,"  pojasnjuje Jan Emmanuel De Neve, profesor iz Univerze Oxford. Kot piše BBC je odkril, da je ravnovesje med službo in zasebnim življenje izjemno pomembno za zadovoljnost ljudi in je celo bolj pomembno kot to, ali ljudje svoje delo dojemajo kot zanimivo in nekaj kar radi počnejo, dodaja De Neve.

De Neve pojasnjuje, da si delodajalci običajno želijo obdržati svoje zaposlene, saj vsak odhod delavca in uvajanje novega kadra pomeni visoke stroške za podjetje. Izpostavlja tudi, da je John Maynard Keynes že leta 1930 napovedal, da bi morali vsi ljudje zaradi tehnološkega napredka in povečane dodatne vrednosti sčasoma delati le 15 ur na teden zaradi boljše tehnologije in napredka.

Prelomna točka, na kateri stroški presežejo koristi

Na primeru poskusa na Novi Zelandiji se je izkazalo, da je skrajšanje delovnega časa pozitivno vplivalo na to, da je kolektiv v krajšem času opravil več in izboljšal svojo produktivnost. Ljudje prav tako niso zamujali ali prej odhajali iz dela, med delom časa niso zapravljali na družbenih omrežjih, izogibali pa so se tudi predolgim odmorom.

A strokovnjaki, tako BBC, ugotavljajo, da obstaja prelomna točka, na kateri stroški krajšega delovnika začnejo presegati koristi. Čeprav so bili časopisi v času izvajanja tovrstnih poskusov polni naslovov o koristih tovrstnih praks, redkodaj zasledimo, kakšne so bile dolgoročne posledice teh poskusov. Treehouse, ameriška spletna izobraževalna družba v Portlandu v Oregonu, je po testnem obdobju štiridnevne sheme prešla nazaj na običajen 40-urni delovni teden. Tako kot mnoga druga podjetja, se je podjetje Treehouse zaradi potreb po dodatni delovni sili soočalo s presežnimi delavci in povečanimi stroški.

Njihov direktor je za BBC povedal, da so po koncu eksperimenta zaključili, da standarden petdnevni delavnik bolje spodbuja delovanje celotne ekipe. Tudi švedski poskusi krajšanja delovnega časa niso trajali prav dolgo. Kot so pojasnili, je moral zdravstveni center za to, da so lahko njihovi delavci delali le šest ur na dan, zaposliti dodaten kader, kar pa je predstavljajo dodatne stroške. Sodelujoči so sicer s težavo prešli na običajen delavnik, medicinske sestre pa so poročale o poslabšanju vsesplošnega počutja in zadovoljstva na delovnem mestu.

Jarrod Haar je v zaključnem poročilu eksperimenta z Nove Zelandije izpostavil, da sklepa, da bi lahko preveliko skrajšanje delovnega časa preveč zmanjšalo poslovne rezultate podjetij in produktivnost delavcev. De Neve se strinja z njim, saj naj bi imelo še dodatno krajšanje delovnega časa vedno manjši učinek. Prepričan je, da skrajšanje delovnega tedna s petih na štiri dni predstavlja optimalno formulo za uspeh podjetij in zadovoljstvo zaposlenih.