Senat za vojne zločine beograjskega okrožnega sodišča je obsodil na zaporne kazni 14 od 16 obtožencev, ki jih je obtožnica bremenila poboja približno 200 hrvaških ujetnikov na farmi Ovčara pri hrvaškem Vukovarju novembra 1991. Osem obtožencev je dobilo po 20 let zapora, kar je tudi največja možna zaporna kazen po srbskem kazenskem zakonu. Ostali srbski domobranci pa so dobili po 15, 12 oziroma 5 let zapora, edini obtoženki, Nadi Kalaba pa je senat odmeril 9 let zaporne kazni.
Zločin priznala le zaščitena priča
V Beogradu so za zločin na Ovčari začeli soditi 16 obtožencem marca lani. Zločin je lani priznala le zaščitena priča, sredi novembra letos pa tudi eden od obtožencev, Ivan Atanasijević.
Atanasijević, ki je sicer hrvaškega rodu in ki se je prej imenoval Ivica Husnik, je na sodišču povedal, da se je prostovoljno priključil vukovarski teritorialni obrambi in da so ga prisilili, da je ustrelil nekega hrvaškega ujetnika približno kilometer daleč od farme Ovčara. Kot je še povedal, je bil "popolnoma šokiran, saj še v filmu ni videl toliko trupel na enem kraju".
Kot je navedeno v obtožnici, so se žrtve pokola novembra 1991 predale pripadnikom takratne jugoslovanske ljudske armade, slednji pa so jih izročili lokalni teritorialni obrambi. Ujetnike so najprej namestili v vukovarsko bolnišnico, zatem pa v skupinah po sedem, osem ljudi odpeljali na farmo Ovčara in postrelili.
Sodišče v Haagu je sodni postopek proti pripadnikom teritorialne obrambe iz Vukovarja prepustilo srbskemu pravosodju, vendar je za pokol na Ovčari tudi samo podalo posebno obtožnico proti t.i. vukovarski trojki. Gre za tri častnike nekdanje jugoslovanske vojske, Veselina Šljivančanina, Mileta Mrkšića in Miroslava Radića. Zadnja dva sta se leta 2002 oziroma 2003 prostovoljno predala oblastem v Beogradu, Šljivančanina pa je srbska policija aretirala sredi junija 2003 in ga prav tako izročila sodišču v Haagu.
Vukovarski trojki so v Haagu začeli soditi 11. oktobra, obtožnica pa jih v osmih točkah bremeni zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov zaradi pregona, pobojev, mučenja ter nehumanega in okrutnega ravnanja. Haaška obtožnica sicer omenja približno 260 ustreljenih hrvaških ujetnikov, srbska pa le približno 200.
