Na inštitutu Legatum, kjer države razvrščajo glede na t. i. indeks blaginje, pravijo, da se je svet v zadnjih petih letih močno spremenil. Finančna kriza je pretresla države zahoda, arabska pomlad pa je premešala karte v arabskem svetu. Sirska kriza je Zahod prisilila v razmišljanje o tem, kakšno odgovornost za svetovni mir in stabilnost nosijo razvite države.
Kljub temu pa na svetovni ravni podatki kažejo, da je blaginja še vedno v porastu. Res pa je, da so razlike med državami, ki jim gre dobro, in tistimi, kjer vlada kriza, so ogromne. Ni presenetljivo, da so se na vrh lestvice, ki jo sestavlja 142 držav, uvrstile tiste države, kjer vladata mir in svoboda. Države, kjer imajo dober zdravstveni sistem, kvalitetno izobrazbo, politični sistem, ki dobro deluje, in kjer imajo prebivalci veliko možnosti za uspeh. Na vrhu najbolj srečni držav je tako Norveška, sledijo pa ji Švica, Kanada, Švedska, Nova Zelandija, Danska, Avstralija, Finska, Nizozemska in Luksemburg.
Na repu lestvice so države, v katerih ni napredka zaradi vojne vihre in pohlepnih oblastnikov. Države, kjer je svoboda govora omejena, izobrazba skoraj neobstoječa, nasilje pa norma. Deseterico najbolj nesrečnih držav sestavljajo Čad, Srednjeafriška republika, Demokratična republika Kongo, Afganistan, Burundi, Togo, Jemen, Gvineja, Haiti in Angola.
Kje je Slovenija?
Slovenija se je letos uvrstila na 24. mesto, kar glede na to, da je na lestvici 142 držav, ni slabo. Slovenija je na tem mestu že od začetka merjenja indeksa blaginje, torej od leta 2009. A pri inštitutu Legatum ugotavljajo, da se je v državi v zadnjih petih letih poslabšalo gospodarstvo in da se je brezposelnost povečala. Zanimivo je tudi, da po ugotovitvah inštituta 80,5 odstotka Slovencev meni, da oblast in gospodarstvo prepreda korupcija, in le 9,7 odstotka Slovencev je ocenilo, da je zdaj dober čas za iskanje službe. Po drugi strani pa je kar 92,5 odstotka Slovencev prepričanih, da se v primeru stiske lahko zanesejo drug na drugega.
KOMENTARJI (628)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.