Vzdušje dan po požaru turobno, v okolici katedrale množice ljudi

Dan po požaru znamenite katedrale Notre-Dame se je v bližini zbralo na tisoče domačinov, ki so si šli pogledati, kakšno opustošenje je ostalo. Tam je tudi naša novinarka Nika Kunaver s snemalcem Damjanom Banjacem. "Vsi odprtih ust slikajo katedralo, ljudi pa je toliko, da je oslabljen tudi telefonski signal v okolici," je iz Pariza sporočila Nika.

Območje v bližini katedrale je še vedno zaprto, prav tako je še vedno zaprtih pet stavb najbližje katedrali, ki so jih evakuirali, ko je zagorelo. "Vzdušje je turobno, na prizorišču je tudi ogromno policije, ki usmerja promet in gnečo," je o dogajanju na dan po požaru povedala naša novinarka.

Po tleh še vedno ležijo pripravljene gasilske cevi, saj je v notranjosti še večkrat zagorelo. Gasilci so ves dan z dvigali, tudi z dronom, pregledovali konstrukcijo katedrale. Potrebno je namreč preveriti, kakšna je škoda in, bolj pereče, kako varne so stene, ki še stojijo.

’Katedrala, ki je preživela vojne in revolucijo, zgorela v času miru in blagostanja’

Tožilstvo je že sprožilo uradno preiskavo požara, nič pa ne nakazuje, da bi šlo za nameren požig. Zaslišali so delavci, ki so opravljali rekonstrukcijo, saj sumijo, da bi lahko požar povzročila njihova neprevidnost. Jasno je, da se je vse začelo v podstrešju katedrale, potem pa se je ogenj zelo hitro širil zaradi lesene konstrukcije strehe. 

Četudi ta 850 let stara gotska umetnina, ki stoji na naravnem otoku Île de la Cité sredi Sene, že od nekdaj velja za eno najbolj obleganih turističnih atrakcij v Parizu, se tja verjetno še nikoli ni odpravilo toliko ljudi kot dan po požaru, ki bo za vedno ostal v človeški zgodovini. Kot je pri javljanju v živo dejala Nika, je katedrala, ki je stoično preživela številne vojne in revolucijo, zgorela v času miru in blagostanja.

Kar se že ve, je, da bo za sanacijo potrebnih več kot deset let. Le spomenik, katerega temeljni kamen so postavili leta 1163 v prisotnosti papeža Aleksandra III., so namreč gradili skoraj dvesto let.

Za obnovo so sicer francoski milijarderji že ponudili več sto milijonov, med drugim oljni gigant Total, pa tudi najbogatejši Francoz Bernard Arnault.