Rekordno hitra rast cen hrane – v zadnjih treh letih so se podvojile – je 100 milijonov ljudi po vsem svetu pahnila v lakoto. V številnih državah so zato že izbruhnili protesti, nemiri pa se utegnejo širiti in stopnjevati, če mednarodna skupnost ne bo hitro in odločno ukrepala. To je eden od poudarkov vrha za hrano, ki se ga udeležuje tudi slovenski predsednik Danilo Türk.
Če bomo želeli zadovoljiti potrebe naraščajočega števila prebivalstva, se bo morala proizvodnja hrane v naslednjih dveh desetletjih povečati za polovico. "Imamo zgodovinsko priložnost, da oživimo kmetijstvo,“ je okoli 50 svetovnih voditeljev, ki so se zbrali v Rimu, nagovoril generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. Predsednik Organizacije ZN za kmetijstvo in prehrano (FAO) Jacques Diouf je bil ostrejši. "Če svet namenja 1,2 bilijona dolarjev za oboroževanje, potem bi lahko poskrbel tudi za to, da bi 860 milijonov ljudi po svetu imelo dostop do hrane. Ne moremo zapravljati tolikšnih vsot, ne da bi dali prednost osnovni človekovi pravici – pravici do obstoja. In ne moreš obstajati, če nimaš hrane,“ je dejal.
Kje tičijo vzroki za rast cen
Razlogov za to, da so prehrambeni izdelki vse dražji, je več. Poleg rasti cen nafte, šibkega dolarja in klimatskih sprememb omenjajo tudi subvencije kmetom v bogatejših državah, omejitve uvoza in pohod biogoriv. Vse več rodovitnih polj je namreč namenjenih gojenju rastlin za njihovo pridelavo.
Med proizvajalkami prednjači Brazilija, njen predsednik Luis Inacio Lula pa je v Rimu panogo, ki državi prinese velike denarje, odločno zagovarjal. Kriviti biogoriva za rast cen nafte, je sramota, je dejal. Po njegovem mnenju glavno krivdo nosijo bogate države, ki preveč ščitijo svoje kmete. "Vsak večer gre 800 milijonov ljudi po vsem svetu spat lačnih. To je žalitev za človeštvo. Kljub napredku in kljub trudu nekaterih politikov nove rešitve naletijo na odpor,“ je še povedal. Da imajo biogoriva le neznaten vpliv na cene hrane, je tudi stališče Slovenije in celotne Evropske unije.
Poceni hrana je preteklost
Kriza je najbolj prizadela države v razvoju, posebej tiste, ki večino hrane uvažajo. Nekatere temu namenjajo že polovico svojih dohodkov. Stroški uvoza hrane naj bi se letos povišali za četrtino in prvič presegli bilijon dolarjev.
Cene se bodo sicer postopno zmanjševale, a obdobje, ko je bila hrana poceni, je nepreklicno mimo. To je v najnovejšem poročilu ugotovil FAO. V njem tudi napovedujejo gibanje cen v naslednjem desetletju. Tako naj bi za svinjino in govedino plačevali 20 odstotkov več, pšenica naj bi se do leta 2017 podražila za 60, rastlinska olja pa kar za 80 odstotkov.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.