Puigdemont: Trenutek kliče k mediaciji. Španska vlada: Mediacija se lahko začne, ko se neha napovedovanje samostojnosti

Katalonski premier Carles Puigdemont je v televizijskem nagovoru ponovil, da bo uveljavil referendumsko odločitev o neodvisnosti Katalonije, obenem pa pozval k mediaciji. Po njegovih besedah je kralj Felipe s torkovimi izjavami "razočaral številne v Kataloniji", kjer da so od monarha pričakovali "poziv k dialogu in medsebojnemu razumevanju".

Pred tem so sicer mediji poročali, da bo katalonski parlament samostojnost Katalonije predvidoma razglasil v ponedeljek. O tem naj bi se že dogovorili predstavniki koalicijskih partnerjev v katalonski regionalni vladi, vendar Puigdemont v večernem nagovoru o časovnici ni govoril. V torek je sicer za britanski BBC napovedal razglasitev samostojnosti Katalonije v nekaj dnevih.

Precej grenkih besed je v večernem nagovoru namenil španskemu kralju Felipeju VI., ki je v torek dejal, da katalonski voditelji delujejo "povsem zunaj vladavine prava in demokracije" ter da je potrebno obraniti ustavni red Španije, poroča španski časnik El Pais na spletni strani.

"Kralj je prevzel govorico in politiko vlade Mariana Rajoya, ki sta bili za Katalonijo katastrofalni, in namerno ignorira milijone Kataloncev, ki ne mislijo kot oni," je opozoril Puigdemont.

Po njegovih besedah sicer "ta trenutek kliče k mediaciji", poroča britanski BBC. Španska vlada se je na te izjave odzvala s sporočilom, v katerem zavrača vsakršno mediacijo, dokler Barcelona napoveduje osamosvojitev. "Če se želi gospod Puigdemont pogovarjati ali pogajati ali pa poslati mediatorje, dobro ve, kaj mora pred tem storiti: vrniti se mora na pot prava, ki je ne bi smel nikoli zapustiti", so še sporočili iz Madrida.

Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi španska vlada prevzela nadzor nad katalonsko vlado, pa je v pogovoru za BBC Puigdemont odgovoril, da bi bila to ''napaka, ki bi spremenila vse''. Pojasnil je, da stika z vlado v Madridu trenutno ni. Z izjavo Evropske komisije, da gre za dogodke, ki so izključno notranje narave, pa se ne strinja.

Kralj kritičen do Kataloncev 

Španski kralj Felipe VI. se je v prvem odzivu na nedeljski referendum, pričakovano, postavil na stran Madrida.

Dejal je, da katalonski voditelji delujejo "povsem zunaj vladavine prava in demokracije". Kot je dodal, je potrebno obraniti ustavni red Španije.

"Skušali so zlomiti enotnost Španije. Takšno neodgovorno ravnanje bi lahko ogrozilo gospodarsko in socialno stabilnost Katalonije in celotne Španije," je posvaril kralj v kratkem, a zelo ostrem televizijskem nagovoru narodu.

Po referendumu, na katerem se je več kot 90 odstotkov udeležencev izreklo za neodvisnost Katalonije, se je Španija po besedah kralja znašla v "skrajno težki" situaciji, država pa mora ukrepati, da zagotovi ohranitev ustavnega reda.

Kot je dodal, je končni cilj katalonskih voditeljev po izvedbi referenduma, ki so ga sicer španske oblasti prepovedale, "nezakonita razglasitev neodvisnosti".

Glede na to "je odgovornost na zakonitih državnih oblasti, da zagotovijo ustavni red, normalno delovanje institucij ter spoštovanje vladavine prava in avtonomije Katalonije," je opozoril kralj Felipe.

Španska sodnica nad načelnika katalonske policije zaradi septembrskih protestov

Španska sodnica pa je medtem proti načelniku katalonske policije, Mossos d'Esquadra, uvedla preiskavo zaradi domnevnega upora pred nedeljskim referendumom. Kot je sporočil neimenovani predstavnik sodišča, je sodišče Josepa Luisa Trapera in še tri osumljence za petek pozvalo na zaslišanje.

Obtožbe se nanašajo na nemire v Barceloni 20. in 21. septembra, potem ko so španske varnostne sile v prizadevanjih za preprečitev referenduma izvedle racije v prostorih katalonske regionalne vlade. Racije in aretacije predstavnikov regionalne vlade so v katalonski prestolnici sprožile množične proteste, Madrid pa katalonski policiji očita, da v njih ni posredovala.

Sodnica Carmen Lamela, ki vodi preiskavo, je na zaslišanje pozvala tudi voditelja dveh pomembnih civilnih združenj, ki zagovarjata neodvisnost Katalonije - Jordija Cuixarta iz združenja Omnium Cultural ter vodjo Katalonske narodne skupščine (ANC) Jordija Sancheza. Ti dve združenji sta igrali pomembno vlogo v septembrskih protestih. Protestniki so poškodovali vozila španske civilne garde ter policistom preprečevali izstop iz zgradb, kjer so izvajali preiskave. Na petkovo zaslišanje naj bi pozvali tudi Traperovo namestnico Tereso Laplana.

Po navedbah predstavnika sodišča četverici osumljencev očitajo kaznivo dejanje upora ... v zvezi z zborovanji in demonstracijami, s katerimi naj bi španskim oblastem s silo preprečili izvajanje njihovih dolžnosti. Po španski zakonodaji je za kaznivo dejanje upora, ki ga zagreši predstavnik oblasti, predvidena kazen do 15 let zapora.

Španske oblasti očitajo policiji Mossos d'Esquadra, da ni zadosti hitro posredovala za pomoč civilni gardi ter da na nedeljskem referendumu, ki je za Madrid nezakonit, ni preprečila odprtja volišč.

Merklova še zmeraj meni, da so to notranje zadeve Španije

Na dogajanje v Kataloniji so se ponovno odzvali tudi iz kabineta nemške kanclerke Angele Merkel. Ta še vedno meni, da je referendum o samostojnosti Katalonije notranja zadeva Španije in ne želi posredovati v sporu med Madridom in Barcelono, je sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert.

"Nemška kanclerka si ne prizadeva za nobeno posredniško misijo," je dejal Seibert, ki tudi ni želel komentirati nasilja španske policije na nedeljskem referendumu. "Sploh ni moja naloga, da bi ocenjeval ravnanje policije v Španiji. Vse potrebne razprave bodo potekale v Španiji," je še dejal.

V Strasbourgu poziv Španiji in Kataloniji k dialogu

Iz Evropskega parlamenta v Strasbourgu pa je v sredo odmeval poziv Španiji in Kataloniji k dialogu. To je bila skupna točka živahne razprave, ki kaže, da se evropski poslanci ne strinjajo glede vprašanja, ali naj EU posreduje pri iskanju rešitve. Več evropskih poslancev je bilo kritičnih, da ima Evropska komisija dvojne standarde.

"Ustava, vladavina prava in temeljne pravice v Španiji v luči dogodkov v Kataloniji" se je glasil naslov razprave. Previdna izbira besed priča o kompleksnosti odnosa različnih političnih skupin do katalonskega vprašanja.

Razpravo je začel prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ki je z nekaj novimi retoričnimi okraski ponovil stališče komisije: pomen spoštovanja vladavine prava, izraz zaupanja španskemu premierju Marianu Rajoyu in poziv k dialogu.

Nasilje ne rešuje ničesar v politiki, je še ponovil Timmermans, a obenem poudaril: "Dolžnost vsake vlade je braniti vladavino prava, kar včasih terja sorazmerno uporabo sile."

Ljudje imajo seveda pravico izraziti svoje mnenje, a mnenje, ki je izraženo bolj strastno in glasno, zaradi tega ni bolj dragoceno, je še dodal prvi podpredsednik komisije.

Tudi v največji politični skupini v parlamentu, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), so pričakovano podprli svojega družinskega člana Rajoya, katalonski vladi pa so očitali, da deli državo, in jo posvarili pred nepovratnimi koraki.

"EU nima ne volje ne pravice, da posreduje v pravi liberalni demokraciji, kakršna je Španija," je še poudaril vodja EPP Manfred Weber in tako podprl komisijo, ki se je kljub pozivom k posredovanju že večkrat jasno ogradila od katalonskegavprašanja.

Bolj uravnoteženo je bilo sporočilo vodje evropskih socialdemokratov (S&D) Giannija Pittelle, ki je katalonsko stran pozval, naj ne izziva z enostransko izjavo o neodvisnosti, Rajoya pa k "intelektualni poštenosti", češ da bi lahko prispeval k drugačnemu razvoju dogodkov.

Predstavnik tretje največje politične skupine, zmerno evroskeptičnih Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Ryszard Legutko je kritiziral "moralističen jezik" komisije ter ji očital "selektivne vrednote in dvojne standarde".

Vodja liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je poskušal posredovati uravnoteženo sporočilo, pri čemer je poudaril, da tako globokega razhajanja ni mogoče rešiti s pravnim pristopom, temveč je potrebna politična rešitev. Opozoril je, da imajo od trenutnega položaja največ koristi protievropske sile.

Na dvojne standarde je opozoril tudi predstavnik evropske levice (GUE/NGL) Patrick Le Hyaric, ki je izpostavil, da bi EU zagotovo odločno ukrepala, če bi nedeljske prizore gledali v Rusiji, v primeru Španije pa vodilni igralci gledajo stran in niti ne obsodijo nasilja.

V evropski levici in Zelenih so komisijo tudi odločno pozvali k posredovanju. "Narobe je, da se komisija izmika," je poudarila predstavnica Zelenih Ska Keller, ki od varuhinje evropskega pravnega reda pričakuje pomoč in spodbujanje dialoga, na katerem temelji EU.

Kellerjeva je tudi jasno obsodila "masivno nasilje policije proti miroljubnim ljudem" in kritizirala Rajoya, da je zgolj poslabšal razmere. Poudarila je tudi, da je katalonska kriza politična in da je potrebna politična rešitev.

Predstavnik evroskeptične Evrope svobode in neposredne demokracije (EFDD) Raymond Finch je ocenil, da je edini izhod iz položaja neodvisna preiskava nasilja in nov referendum, ki bi bil v skladu z ustavo, saj se bo sicer ogenj, ki ga je prižgal Madrid, širil.

Tudi predstavnik Evrope narodov in svobode (ENF) Marcel de Graaff je opozoril na dvojne standarde in vrednote. "Licemerstvo komisije nima meja," je menil ter poudaril, da enakost in spoštovanje ne smeta biti rezervirana le za evrofile, temveč za vse državljane.