Razlike so ogromne. Subvencionirana garsonjera v novem stanovanjskem bloku na Manhattnu najemnika stane na primer 700 dolarjev na mesec, tržnega plačnika pa 3000 dolarjev. Da bi privabili čim več tržnih plačnikov, lastniki zgradb uvajajo "kastni sistem".
Za tiste, ki plačajo visoke zneske, so na voljo vhodi z velikimi avlami in vratarji, telovadnice, terase z bazeni ali prostori za zabave. Najemniki subvencioniranih stanovanj po drugi strani v zgradbe vstopajo skozi stranski vhod pri smetišču in nimajo možnosti vseh drugih ugodnosti, četudi so pripravljeni zanje posebej plačati.
Popularni strip Alan Ford je na ta način sarkastično opisal newyorške plaže – ene za bogate, ki so čiste, in druge, umazane, za revne – stanovanjska politika, ki so jo potrdile pristojne mestne oblasti, pa fantazijo spreminja v realnost.
Newyorški župan Bill de Blasio je na vse glasnejše kritike odgovoril, da je potrebna sprememba v smeri večje enakopravnosti, oglašajo pa se tudi mestni svetniki, ki predlagajo spremembe.
Na primer prepoved diskriminacije na osnovi najemnin ali da se najemnikom socialnih stanovanj omogoči, da za dodatno plačilo uživajo druge ugodnosti stanovanjskih blokov, ki so na Manhattnu skoraj na ravni hotelskih storitev.
Po drugi strani pa se lastnikom in tistim, ki si lahko privoščijo draga stanovanja ne zdi pošteno, da se morajo družiti z "navadno rajo". Plačujejo namreč zato, da jim revščine ni potrebno opazovati od blizu.
KOMENTARJI (151)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.